SINI SNEGOVI (1991)

SINI SNEGOVI


Neramniot kalliv pat kako da gi pokoleba vo nea site nejzini cuvstva deka sepak ovde ke najde mir.Od pocetok ne i se dopa|ase idejata ovde da ja pomine zimata, no se cuvstvuvase obvrzana toa barem ednas da go stori po celi tri godini otkako baba i ja ostavi kukata.Se uste ne i bese jasno zosto tokmu nejze, od sedumte vnuci, i pripadna starata planinska kukicka. Iskreno ne se nadevase na nisto od babinoto nasledstvo zasto so baba i voopsto ne bea bliski. Ednostavno ne se podnesuvaa, a familijata gi poistovetuvase. Mozebi tokmu zatoa sto bea karakterno tolku slicni i ne mozea da se trpat.
Liceto na Ema bese seriozno.Se nayirase stravot od nepoznatoto. Vsusnost, ova bese i prv nejzin izlet nadvor od urbanata sredina.Taksito zastana.
-Ponatamu ke morate pes, gospo|ice - qubezno i se obrati taksistot. Imate sreka sto seuste nema sneg inaku ke odevte recisi eden cas pes. Ema kiselo mu se nasmevna. Mu plati, priceka da i gi simne nejzinite patni torbi. Blagodaram - mu rece,ke se vidime.
Se somnevam, na povidok e sneg. Sepak prijaten prestoj, se nadevam ke go zasakate ovoj nas snezen raj. Ema samo klimna so glavata.
Gledase kako avtomobilot se gubi od nejziniot vidokrug. Odednas pocuvstvuva strasna tisina. Ova bese prv pat da e nadvor od gradskata dzungla. Tisinata i bese premnogu “bucna”. I gi ispolnuvase usite do krajnite granici. Pocuvstuva kako niz teloto i pominaa mornici.
Koj |avol me natera da dojdam - pomisli, krevajki gi torbite.
Tesnata pateka se provlekuvase niz gustite borovi i elki. Brzase kolku sto mozese.Tesko disejki se iskacuvase po blagata ugornina. Besot rastese vo nea i veke bese luta sto ne dozvoli nekoja od nejzinite prijatelki da dojde so nea. Pobrzo otkolku sto se nadevase pred nejzinite oci se pokaza simpaticna kukicka. Ema iznenadena od gletkata gi spusti torbite i qubopitno gledase vo nea. Ne bese ni najmalku onakva kakva sto ocekuvase. Namesto pred drvena koliba, stoese pred interesna ne bas malecka kukicka napravena od drvo. Nalikuvase na kutija so spusteni triagolni kraci koi se gubea vo drvjata. Prozorcite bea trkalezni so drveni kapaci, a vratata imase neobicen sestoagolen oblik ispolnet so nesekojdnevni rezbi.Odnadvor ni oddaleku kukickata ne oddavase vpecatok deka dolgo vreme nikoj ne prestojuval vo nea. Vo svojot neseser go pobara golemiot kluc,so malku vozbuda vo sebe se obide da otvori. Namesto pajazini, zastaren mebel, izliteni tepisi, pred nea toplo se pojavi prostrana dnevna soba vkusno uredena. Ema stoese iznenadeno gledajki okolu sebe. Ova bese mnogu poveke od ona sto taa ocekuvase da go najde. Imase televizor, videorikorder, muzicki sitem. Golem kauc koj bez nikakov problem stoese navistina dobro recisi vo sredinata na sobata.Zad nego bese postavena mala trpezariska masa so cetiri stolici, nesomneno racno izraboteni od masivno drvo. Vo nisata bese smestena kujnata. Prostorot do granici funkcionalno iskoristen.Se bese pri raka. Ona sto navistina i ostavi vpecatok bese golemiot kamin . Pred nego bese postavena edna golema klasicna fotelja. Malku so strav Ema sedna vo nea.Se cuvstvuvase prijatno. Ne i precese nitu golemata debela vindjakna sto ja nosese. Najprvo da se obidam da go zapalam kaminot,si pomisli poudobno mestejki se vo pregratkite na foteljata. Ne pocuvstvuva kako sonot lesno ja fati.

Za mig ne znaese kade se nao|a. Matno gledajki niz svoite dolgi klepki gi posmatrase senkite na tavanot. Preplaseno sripa.Se isplasi uste poveke koga sfati deka se nao|a na kaucot. So racete gi istri ocite, sega ubavo gledase okolu sebe. Ne mozese da se seti koga legnala na krevetot. Pocuvstvuva prijatna toplina, instiktivno se svrti kon kaminot. Plamenite jazicinja gi goltaa suvite drva koi tivko krckaa. Zabeleza deka i torbite i se vo sobata. Ema bese preplasena. So pogled se obiduvase da pronajde nekakov predmet so koj bi se branela protiv ocigledno nepoznatiot i neocekuvan gostin. Recisi go prekina disenjeto da naslusa nekakov sum koj bi i go otkril prisustvoto na natrapnikot. Ne cu nisto. Poleka bez da susne stana. Ja zede dolgata zelezna pracka sto stoese pokraj kaminot i silno stegajki ja vo svoite race poleka pocna da se prikraduva po sobata. Vo sobata nemase nikoj. Ne znaese kolku dolgo spiese no znaese deka voopso ne ja otvori uste ednata vrata zad koja verojatno trebase da bide spalnata soba.Se doblizi do nea i vnimatelno naslusuvase. Bese i premnogu tivko. Zazede pozicija za napad i glasno progovori: Izleguvaj znam deka si tamu ? Nemase nikakov odgovor nitu pak bilo kakov znak deka vnatre ima nekoj. Iako i doa|ase vednas da izbega, znaejki deka i nema kade da odi i da pobara pomos, Ema silno ja otvori vratata od sobata. Vistina toa bese spalna no i nemase nikoj. So zeleznata pracka vo racete cvrsto podignata nad glavata Ema se voodusevuvase na gletkata. Bese toa spalna soba sto samo taa sakase od sekogas da ja ima. Lezajot bese golem. Od dvete strani ogranicen so prekrasna drvena rezba vo klasicen stil. Toaletnata masicka i ostanatite elementi isto taka bea izraboteni od masivno drvo niz cii rezbi se prepoznavaa vrednite race koi so mnogu trud gi sozdale. Kako da podzaboravi na stravot, nebare kako srna tivko vleze vo sobata. Bese kako opiena. ^uvstvuvase deka seto ova e del od nejzinata dusa. Del od eden son koj go sonuvase mnogu godini. Za prv pat se pocuvstvuva vistinski bliska so svojata baba. Iako ne se druzese mnogu so nea i bese zal koga dozna deka umre, no sega vo ovoj mig navistina i nedostasuvase.
Situacijata voopsto ne mozese da ja sfati no sepak posigurna vo sebe ja pregleda celata kukicka. Ne mozese da zabelezi nisto somnitelno, pa so mala rezerva se obiduvase da se seti deka taa seto toa go sredila mozebi vo poluson... Za sekakva sigurnost tri pati ja zakluci vleznata vrata i do nea odvaj dovlecka edna od komodite od spalnata soba. Verojatno, si mislese Ema, utre podobro ke se setam na se. Se raspakuva, yirna vo sekoe kose i morase da si priznae deka se cuvstvuva kako celiot svoj zivot da go pominala tuka. Bese premnogu vozbudena pa ne custvuvase potreba nesto da jade. Se ona sto kako hrana go nosese od doma go smesti vo maliot frizider i pobrza da si legne. Potona vo eden nov son koj prv pat go sonuvase ...

Utroto bese snezno. Ema, vcudonevideno ja gledse slikata pred sebe preku eden od trkaleznite prozorci. Zeleniloto na starite borovi i vitite elki kako da bea zafateni od bal na mali snegulki koi nezno odvreme na vreme za mig zastanuvaa na nivnite granki. Bese tolku tivko sto ednostavno okolu sebe go slusase samo sopstvenoto ramnomerno vdisuvanje i izdisuvanje kako i bienjeto na srceto. Ne i se stanuvase od krevetot. Tolku i godese negovata udobnost sto verojatno ke ostanese da se izlezuva uste dolgo vreme ako cuden sum ne dopre do nejzinite usi. Kako nekoj da se obiduva niz mala vrata da protne nesto golemo. Pobrza da se oblece pritoa vnimavajki na sekoj sleden sum. Bese recisi sigurna deka nesto se slucuva pred vleznata vrata na kukickata. Ja otvori vratata od spalnata i premre od strav. Pred sebe vide covek visok i sirok kako planina. Nosese bunda, visoki cizmi nekakva kapa koja nalikuvase na subara. I bese svrten so grbot i se obiduvase niz vleznata vrata da provlece golema i sigurno teska vreka. Ema pocuvstvuva kako zeludecot i se grci. Molskavicno se obiduvase da smisli nesto. ^uvstvuvase kako od strav teloto i treperi. Sakase da vreska no glas od grloto ne i izleguvase. Recisi necujno se pripi do yidot i poleka dojde do kaminot. Ne ispustajki go od pogled gramadniot covek pred sebe se obiduvase da ja dofati zelznata sipka. Niz glavata i pominuvaa vozovi so najstrasni nesta. Trebase da napravi samo eden cekor napred i da go udri silno po glavata. Kolenicite i igraa. Samo sto ja podigna rakata da zamavne covekot se svrte i. Ema se onesvesti.
Pocuvstvuva kako lezi na podot. Pod glavata imase pernica, a bese pokriena so nesto. Nozdrite i se nadraznuvaa od mirisot na peceniot leb. ^uvstvuvase deka nekoj ja gleda. Se plasese da gi otvori ocite. Verojatno covekot nemase namera da ja ubie, zasto dosega imase prilika da go stori toa. [to bara toj vo kukata od baba mi - se prasuvase Ema. Mislite i gi prekina silnata maska raka sto go dopre nejzinoto celo. Krvta i zastana. Studena pot ja obli. Instinktivo gi otvori ocite. Gledase pravo vo dve zamrznati sini ezera. Bea tolku polni so bes i kako da raspukaa. ^ovekot se ispravi i bez nikakvo predupreduvanje silno ja podigna so svoite race. Ema krikna isplaseno. Toj duri i ne ja pogledna. Grubo ja ostavi na kaucot i otide vo kujnata. Se vrati nosejki i pecen leb margarin i casa mleko. Bez zbor gi ostavi vo nejziniot skut, si ja zede bundata i kapata i zamina. Ema podzinato gledase . Ne mozese da sfati sto se slucuva. Kako veter i viulica vo nea se dvizea stravot i besot. Brzo stana od kaucot, se obide od prozorcite da utvrdi kade zamina nepoznatiot. Od nego nadvor nemase ni traga. Edinstveno se beleese snegot koj sega obilno pa|ase.
Kakva drskost, na glas razmisluvase Ema, mi upa|a vtor pat doma bez nikakva najava i plus zaminuva kako da bil na postojka na koja ne zastanal avtobus. Podobro nemoj da se obides da se vratis uste ednas zasto ke si imas problemi so mene , ovoj pat navistina...
Se cuvstvuvase grozno, otide da si gi najde cigarite. Zapali edna sednuvajki na foteljata pred kaminot. Se prasuvase zosto nikoj ne i spomna za postoenjeto na zagadocnata licnost koja i go narusi mirot duri dva pati vo nepolni 24 casa otkako e dojdena ovde? Ne znaese dali nekoj znae za covekot i sto prakticno bara toj ovde koga sigurno tuka ne ziveese?! Toa i dade nadez deka mozebi i nema da bide taka osamena pretstojnite 2o-tina dena. Ako toj zivee vo blizina , verojatno ima i drugi lu|e koi zimuvaat vo svoite planinski kukicki. Ema dobi dovolen povod da ja razgleda malku poveke novata okolina. Ne razmisluvajki mnogu, toplo se oblece i se podgotvi za mala prosetka . Mirisot na peceniot leb se uste ja ispolnuvase kukata. Pred da izleze taa sepak go izede pojadokot. Bese nevrojatno vkusen ili pak taa bese premnogu gladna. Sega i ne bese vazno, ja interesirase sto ima nadvor.
I se dopadna ona sto go vide. Pred nejzinite oci se rasposla volsebno prostranstvo koe bese prekrieno so bel sneg. Visokite borovi kako da bea nateznati, a elkite kako kralici se zeleneja cvrsto ispraveni. Bese mnogu tivko,cuvstvuvase kako snegot dise.Od dalecinite visokite planini kako zastitnicki da go cuvaa maloto parce zemja kade stoese taa. Ema za mig se dvoumese na koja strana da trgne, nisto ne i davase znak deka ke go odbere vistinskiot pravec. Prosto bese ubedena deka tuka negde vo blizina mora da najde ziv covek. Gi pogledna oblacite. Od niv se ronese sneg. Nevreme denes nema da ima-si rece nebare znaese. Ja zakluci vratata od kukickata i trgna samouvereno niz borovite. Se obiduvase sto podobro da ja zapameti sekoja svoja stapalka, gi gledase golemite stebla pamtejki gi nivnite karakteristicni belezi. Sneg i nemase premnogu pa mozese brzo da odi. Sepak kako da nemase kraj. Namesto nekakva kukicka, pa makar i kolipka pred nea edni zad drugi se redea borovi i elki. Nemase orientacija kolku dolgo odi. Zastana resena da go smeni pravecot na dvizenje. Na edna od elkite go zavrza svoeto samivce i prodolzi desno.^uvstvuvase deka e umorna no odese i ponatamu. Studen vetar pocna da i go gali liceto, sneg seuste pa|ase. Nadezta pocna da ja napusta. Pocna da se obeshrabruva, poleka no sigurno stravot se vseluvase vo nea. Veterot pocna da se odyviva. Snegulkite ne bea veke mirni. Pocnaa ludo da se vrtat okolu nea. Ema pocna da trca. Ne mozese nitu ubavo da gleda kade odi. Veterot i duvase vlice. Znaese deka pogresi sto trgna da si bara sosed no sega veke bese docna. Ne znaese dali da prodolzi napred ili da se vraka nazad. Neocekuvano pred nea se otvori blaga udolnina, nemase moznost da zabavi, padna i trkalajki se niz snegot udri vo eden golem star bor cie steblo bese izdlabeno. Placejki Ema se stutka vo nego. Lipase na glas gledajki kako sneznata pokrivka stanuva se podebela. Pocna mnogu da i studi. Znaese deka nema koj da ja bara, pomislata deka ednostavno moze da ostane tuka zaglavena ja uzasnuvase. Mozebi minutite mi se odbroeni, si mislese moram nesto da storam ako ne sakam da premrznam i umram. Samo ne znaese sto. Mozebi sum edinstvenoto zivo covecko sustestvo vo planinava. Vo istiot mig posaka od nekade pred nea da se pojavi covekot koj bese vo nejzinata kukicka. Mozebi pak ke dojde i ke vidi deka me nema, pa ke me bara. Vo Ema zasvetka iskra nadez deka moze da se spasi. Izleze od svoeto zasolniste I pocna da vika: Ovde sum pomogni mi! Kako odgovor i se vrakase nejzinoto eho koe odeknuvase vo dalecinite noseno od vetrot. Zabeleza deka stanuva se potemno. Povtorno vleze vo utrobata na stariot bor tresejki se od strav i stud. Solzite i se slevaa niz liceto. Vo mislite go molese da ja najde. Minutite i se cinea casovi. Veke bese sosema temno, samo vetrot zavivase. Ema preplaseno cuvstvuvase kako studot se poveke i se provlekuva pod vindjaknata. Ne mozese nitu da mrdne. So krajni sili se obiduvase da ne zaspie. Snegot se trupase se poveke. Kako vo poluson slusase kako veterot go nosi nejzinoto ime. Odvaj se nasmevna mislejki deka toa ke bide posledniot glas sto go slusnala. Veke i ne se prekoruvase sebe si sto si dozvoli da dojde sama tuka,ja opfati nekoe cudno spokojstvo. Kako da gi cekase angelite da se pojavat i da ja ponesat na svoite krilja nekade, na nekoe suvo i toplo mesto. Pred nea blesna cudna svetlina.
Ovde sum pobrzajte - im dovikna Ema, veke pomisliv deka i vie na mene zaboravivte...
Ema pocna histricno da se smee.
Ne mislev deka ke bidam presrekna koga ke dojdete po mene. Poveke ne mi ni studi... Dajte mi gi kriljata da se svijam vo niv i da zaspijam, mnogu mi se spie... mnogu mi se spie. Veke spiese koga dvete silni maski race ja izvadija od nejzinoto zasolniste , ja svitkaa vo nekolku kebinja i ja ponesoa doma... vo babinata planinska kukicka.
Koga se razbudi mislese deka e vo rajot, a tokmu tamu istata spalna soba kako vo kukickata. Se cuvstvuvase umorno. Proba da se pomrdne no pocuvstvuva silna bolka sto i pomina niz teloto. Pocna da ja pritiska silno tezinata na nekolkute pokrivki sto gi imase vrz sebe. Ne bese vo sostojba nitu da gi turne od sebe. Nemokna recisi prosepoti: Ima li nekoj ovde da mi pomogne ?
Od nejzinata leva strana za cas se ispravi eden gramaden covek. Ema se isplasi. Bese bez bunda i bez kapa pa ne bese sigurna dali stanuva zbor za nejziniot natrapnik. No koga nejziniot pogled se sretna so negovite oci znaese deka e toj.
Of, ne -prostenka Ema, ne ti i ovde.
Bidi mirna i nemoj da zboruvas. Imas sreka sto uspea da prezivees. [tedija silata, ke ti treba ako sakas pobrzo da zakrepnes - i rece nepoznatiot so dlabok glas koj kako da go zabrza dvizenjeto na krvta vo nejzinite veni.
Ne sum mrtva...- nesigurno poveke za sebe otkolku da go prasa povtorno prosepoti Ema.Sega veke posvesno ja sogleduvase svojata bedna situacija. Odvaj zabelezliva nasmevka preleta preku nezinoto lice. - [to si ti, mojot angel cuvar?-cinicno go prasa.
Bez zbor nepoznatiot izleze od sobata. Ema gi zatvori ocite, mu bese blagodarna sto ja najde i ja spasi , no negovoto prisustvo uzasno ja nervirase. Nekako, ne mozese da go svari. Na zvukot na vratata gi otvori ocite. Nepoznatiot i nosese caj. Iako ne sakase se slusna samata se besi kako mu veli:
Jas, nisto ne pobarav. Ako sakas da znaes sto mi treba , ke ti kazam. Ne sakam poveke da te vidam ?!
Bez nikakva reakcija, kako da ne ja slusnal i go podade cajot i si sedna na mestoto kade sto predhodno sedese. Se smesti udobno na stolicata i gi zatvori ocite. Svoite silni dolgi noze gi ispruzi na nejzinot krevet. Ema kako da zbesna. Svetkavici i izleguvaa od ocite. Bese nemokna bilo sto da stori, pa vo znak na protest cajot ne go ni vkusi. Naskoro zabeleza deka nejzinot angel cuvar zadrema. Otprvin i toa ja uzasna, no zabeleza deka negovoto dlaboko ramnomerno disenje kao da ja smiri. Slusajki go kao pravilno disi i taa povtorno zaspa.
Ja razbudija kapacite od prozorcite koi silno tropaa. Duvase silen vetar. Ja bolese sekoe kovce na snagata. Pomisli kade e nejziniot “angel cuvar”. Nemir ja potrese blago. [to ako navistina si zaminal, razmisluvase, ne trebase taka da mu recam. ]e mu se izvinam kaoga ke dojde i ke bidam poqubezna so nego. Site dobri misli i padnaa vo voda koga toj povtorno se pojavi pred nea.
- Sakas da jades - ostro ja prasa ne poglednuvajki ja
- Jas sum Ema , ako toa nesto ti znaci. I ako veke moram da te trpam tuka bi sakala ako e toa mozno... da go znam tvoeto ime?-luto mu se obrati
- Nikola.
Ema odednas pocna silno da se smee. Se smeese dodeka solzi ne i izlegoja od ocite. Se obiduvase da prestane kasajki si ja dolnata usna, ama ne mozese. Nikola ja gledase besno. Negovite sini oci potemnea.
-Ako nesto ti treba, vikni me po ime - luto i rece i treskajki ja vratata zad sebe ja ostavi sama.
Ema uste dogo ne mozese da se smiri. Samo sto ke posakase da go vikne ja fakase smea. I samata ne znaese sto tolku ja predizvikuva nejzinata smea. ^uvstvuvase deka strasno e gladna . Koga konecno uspea da go smiri svojot napad na smea mu vikna.
-Nikola !
Nikola go nemase. Mu vikna uste nekolku pati. Od nego ni traga ni glas. Se iznervira.-Dojdi i donesi mi nesto da jadam zasto ne mozam poveke da izdrzam - vikna tolku silno sto i samata se zacudi. Nekolku minuti bese tivko, a potoa slusna kako tropaat cinii i casi. Podgotvena go ocekuvase da vleze.Se podispravi na pernicata i se ubeduvase da ne se smee koga ke vleze. Nikola vleze so surov izraz na liceto. Kako da ne ja gledase. Pred nea postavi golem posluzalnik so nekolku obroci i eden sok od portokal. Ema pocuvstvuva potreba da mu se zablagodari. Namesto toa ladno go brecna: Sledniot pat koga ke ti viknam, javi se vednas.
Zamrznatite sini ezera na Nikola kako povtorno da raspukaa. Nemo ja gledase. Srceto na Ema pocna silno da bie. Pogledite im se krsea nekolku sekundi, Nikola zamina. Ema poveke ne bese gladna. Gledase vo hranata pred seba i se prasuvase zosto e tolku drska. Nesto kaj nego nekontrolirano i go vklucuvase sekogas pogresnoto kopce. Do vecerta voopsto ne se vidoa. Koga vleze da go zeme posluzalnikot Ema se prepravase deka spie. ^uvstvuvase kako ja gleda. Nemase hrabrost povtorno da go sretne negoviot pogled.
Gledase vo tavanot i se obiduvase da otkrie sto pravi Nikola spored sumovite koi doa|aa od dnevnata soba. Ne mozese da bide sigurna dali spie ili gleda nekoj film na video. Se obiduvase da misli na nekoi drugi raboti no ne uspevase, vnimanieto i go zemase dnevnata soba. Naskoro od nea se slusase samo krckanjeto na drvata sto gorea vo golemiot kamin. I vetrot bese stivnal. Ne i se spiese. Se cuvstvuvase se uste umorno i ne se ni obide da proba da stane.Svoite misli gi nasocuvase kon rabotite koi samo pred nekolku dena bea nejzina glavna preokupacija no bezuspesno, zasto prisustvoto na Nikola ovde vo babinata kukicka ja voznemiruvase. Koj e toj i sto bara tuka?! Bezbroj pati se prasa. Bese poveke od ocigledno deka slucajno ne e tuka. Se prasuvase kade zivee... Mnogu prasanja na Ema i bea bez odgovor. Vo eden mig bese recisi podgotvena da go vikne i da go prasa za se sto ja interesira. Se predomisli pomisluvajki na povtornata sredba so negovite oci. Go izgasna svetloto vo svojata soba nadevajki se deka pobrzo ke zaspie. Disenjeto kako da i zapre koga nekolku minuti podocna slusna kako tivko ja otvori vratata. Silno go stegna pokrivacot so svoite race. So poluotvoreni oci kradeskum go posmatrase. Nikola, sigurno ispraven pred nejzinata vrata proveruvase dali e se vo red so nea. Kako da pocekuvase da se osiguri dali navistina spie. Se doblizi do nejziniot krevet. Ema pocuvstvuva kako srceto silno i cuka. I bese strav da ne i go cue. Bese dovolno blisku do nea da vidi deka e samo po sorcevi. Negovoto kako vajano telo se prekrsuvase vo slabite svetla sto gi isprakase kaminot od dnevnata soba . Posaka da gi vidi negovite oci. Nemase smelost da go podigne svojot pogled. Nikola kako da gi procita nejzinite misli,klekna . Ema cvrsto gi zatvori svoite oci obiduvajki se da go drzi normalno svoeto disenje. Negoviot zdiv go cuvstvuvase na svoeto lice. Mislese deka ke eksplodira od nekoe cudno cuvstvo sto go opfati nejzinoto celo telo. I bese zesko no treperese. Nikola ja potkrena nejzinata pokrivka pogore nad ramenicite. Za mig kako da se dvoumese no potoa nezno ja istrga nejzinata kosa i ja rasposla na pernicata. Trgajki go pramenot od nejzinoto lice , negovata raka ja dopre nejzinata koza. Ema instiktivno se povlece vovlekuvajki ja glavata dlaboko vo pernicata. Pocuvstvuva kako i snemuva zdiv. Kako da bese zafatena vo nekakov vir. Se obiduvase da se spasi , a ne znaese od sto i zosto . Ne znaese dali Nikola se uste e vo sobata. Ne znaese dali spie ili e budna...
Koga gi otvori ocite, slednoto utro, im se izraduva na soncevite zraci koi vleguvaa niz prozorecot. Se cuvstvuvase silno,odmoreno i vednas stana od krevetot. Povtorno pocustvuva bolka niz teloto no ovoj pat taa ne bese tolku strasna. Najprvo go otvori sirum prozorecot no iako bese soncevo bese prilicno studeno. Se potrese koga studeniot vozduh prostrui niz sobata. Potskoknuvajki se oblece toplo. Sednata pred toaletnoto masice Ema razmisluvase sto da i stori na nejzinata crna diva kosa koja samovolno i se rasturase po glavata. Dolgo ja ceslase obiduvajki se da ja smiri, a najposle labavo ja vrza gore nad glavata. Se gledase vo ogledaloto zadovolna od svojot izgled. Vrz sebe imase tesni pripieni farmerki i siroka rolka . Gi pronajde svoite ocila za sonce gi stavi okolu vratot i nasmeana izleze od svojata soba. Ognot vo kaminot tivko tleese, se bese vo besprekoren red. Ocigledno Nikola ne bese tuka, pa na Ema kako da i olesna. Pusti muzika, gi otvori drvenite kapaci na prozorcite. Sobata se ispolni so mnogu svetlina. Ema pocuvstvuva glad. Stavi voda za kafe i pojaduvase. [mrkajki poleka od toploto kafe navalena vo golemata fotelja pocustvuva kako raspolozenieto i se smeni. Verojatno od hranata, si pomisli Ema,premnogu izedov. Pocna da i bide zdodevno. Se obide da cita, da napise pismo za doma... nisto ne i odese od raka, se cuvstvuvase nervozno. Nadvor ne i pa|ase na um da izleze pa taka ne znaejki sto da pravi odese od prozorec do prozorec se dodeka samata sebe si ne si prizna deka ja nervira toa sto go nema Nikola i deka veke nekolku casovi samo nego go ceka da se pojavi od nekoja strana. Konstatacijata tolku ja iznervira sto veke bese luta kako ris i samo trebase toj da se pojavi na vratata i taa vrz nego da ja isturi seta svoja lutina . Pocna povtorno da razmisluva za nego.
Iako mrazese morase da si priznae deka neverojatno ja vozbuduva . Ednostavno gubese kontrola vrz svoite cuvstva koga bese vo nejzina blizina. Ema mnogu odamna ne se cuvstvuvala taka. Se potseti na svoite nekolku neuspesni vrski, sekogas mislese deka e vistinski vqubena no nabrgu se pokazuvase deka e daleku od vistinata i od ona sto taa navistina go posakuvase. Bese tesko da se precizira sto taa saka od svojot princ no deka sakase da bide sakana e vistina koja ja bolese mnogu. Nejzinite vrski bea povrsni i bleda kopija na qubovta po koja taa cezneese. Dolgo vreme prakticno bese opsednata so zelbata da go najde vistinskiot covek za sebe i barajki go se zatvori vo sebe cuvstvuvajki ja osamenosta kako svoj najveren qubovnik koj nikogas ne ja povredil. Pomislata na Nikola i verojatnosta taa da se zaqubi vo nego kako da gi alarmira protivbezbednosnite uredi vo nejzinata glava. Znaese deka ne smee da si dozvoli uste edna greska. Od druga strana za sebe mislese deka i ne znae da se zaqubi pa nekako samata se uspokojuvase. Verojatno si mislese Ema, vquben covek i ne moze da reagira tolku cinicno, a toj veke sigurno me mrazi... Niz teloto i pominaa mornici koga se seti na negovite oci. Se obiduvase da najde logicno resenie za negovoto prisustvo vo kukickata. Bese sosema jasno deka se cuvstvuva i odnesuva kako da e doma. Se obide da go zamisli kako qubovnik na svojata baba. Idejata kolku sto i izgledase grozno tolku bese i mozna. Ne bese sigurna za negovite godini, okolu 35 mozebi... Znaejki kako baba i dosta drzese za nejziniot izgled i so svoite seeset godini nalikuvase na zena koja odvaj ja preminala cetirieset i pettata verojatnosta za qubovna vrska me|u niv dvajcata bese poveke od mozna. Ema se zaprepasti. Gi zamisluvase niv dvajcata sami daleku vo planinite me|u snegovite, neboto i vetrot. Baba i cesto prestojuvase ovde sosema sama. Ema sega znaese deka i ne bila sama , a i imala dovolna pricina recisi postojano da e ovde. Pocuvstvuva koga pocna da ja boli glavata. Si svari caj so namera da gi otrgne mislite sto i se vrtea niz glavata. Ja raspusti svojata kosa se presoblece vo trenerki i vidno neraspolozena nervozno setase niz sobata. ^ajot ne ja smiri pa otide od spalnata soba da si zeme edna tableta, no koga go vide lezajot i pomisli sto li se Nikola i baba e pravele tuka kako da i se stemni pred oci. Se cuvstvuvase kako glupava guska koja malku trebase da bide svarena od qubovnikot na nejzinata baba. Znaese deka ni mig poveke ne moze da ostane tuka. Goltna tableta da ja ublazi glavobolkata i pocna da se pakuva. Resi vednas da si zamine stom toj se vrati tuka. ]e go zamoli da ja odnese do seloto, a potoa ne sakase nikogas poveke da se seti na svojot prestoj tuka. Se spakuva, torbite gi smesti do izleznata vrata i so vindjaknata vo racete nestrplivo go cekase. Morase da go ceka zasto ne sakase uste ednas da se izgubi. Vremeto bavno vrvese. Minutite i stanaa casovi. Nikola go nemase. Ema se borese so solzite i lutinata koi i nadoa|aa kako reka. Nadvor povtorno pocna da duva veter, a i pa|ase sneg. Se cuvstvuvase kako fatena vo stapica. Pocna da se stemnuva, a od Nikola ni traga ni glas. Pomisli da izleze pred vratata i da vika po nego. Se otkaza smetajki deka e premnogu glupavo. Ne mozese da zamisli da ostane uste edna nok ovde, so nego. Go prezirase i mrazese i nego i svojata mrtva baba. Kako vremeto odminuvase taka se poveke Ema se obvinuvase sebe si za svojot nezrel planinski izlet. Kako nikogas dosega se kaese za svojata odluka sto dojde tuka. Gledajki deka Nikola go nema, a nadvor bese veke mrak, Ema, odlukata da zamine ja ostavi za slednoto utro. Znaese deka e docna , a nejzinoto insistiranje za zamine srede nok bi bilo nerazumno. Odluci nokta da ja pomine na foteljata pred kaminot. Si zede pernica i edno kebe i se obide udobno da se smesti. Toa bese zaludno bidejki ne samo zasto ne zamina sega se nervirase zosto i nego go nema. Pominaa uste nekolku casovi. Konecno Nikola bese pred vratata. Ne se ni obide da tropne.Si otkluci so negoviot kluc i vleze. Ne reagirase nikako na nejzinoto prisustvo vo sobata.
-Dobro si - poveke konstatira otkolku sto ja prasa soblekuvajki ja bundata od sebe. Ema se pravese kako da ne go cu. Negovata ramnodusnost ja terase da se cuvstvuva kako vinovno dete.
-Sakas caj - se obide Nikola uste ednas. Ema besno go pogledna ne izgovarajki ni zbor. Nikola gi krena ramenicite, vo znak na soglasnost . Se odnesuvase kako da e del od inventarot vo sobata. Si svari caj, si napravi vecera pritoa odnesuvajki se kako da e sosema sam. Ema ne mozese poveke da izdrzi. Vnimatelno ja sledese sekoja negova postapka, se uveri uste ednas deka sepak toj e vistinskiot gazda. Bese premnogu koga sfati deka toj veke e legnat da spie vo spalnata. Besno stana i bez dvoumenje vleze vikajki mu na cel glas:
- Ako mislis deka se uste ke go trpam tvoeto nepozelno prisustvo ovde, si se izlagal. Ne mi e jasno, a i ne sakam da znam otkoga zivees ovde?! Kukata e moja, ova kako informacija ako ne znaese, a ako dosega si bil nejzin gazda od sega ne si...Tvojata zlatna kokoska ja nema poveke, zarem ne si zabelezal ! Ne si pomislil deka si nepozelen poveke?! Lutinata na Ema uste poveke se razgore gledajki go kako so potsmev vo ocite se namesti na pernicata ocekuvajki pretstavata da prodolzi. Bese zacrveneta vo obrazite, a kosata non stop i pa|ase pred ocite taka sto na sekoe morase da ja trga. Nikola bez nikakov komentar uporno gledase vo nea.
Ema cuvstvuvase kako negoviot kristalen pogled prodira vo nea pritoa nejzinata lutina pretvorajki ja vo nesigurnost. Ne dozvoli da ja prelaze na prvo. Izbroja do deset vo sebe pa prodolzi malku posmireno:
-Ne mi e jasno sto sakas od mene?
- Nisto.
- Togas zosto si tuka, vo mojot krevet?
-Pred malku rece deka toa ne te interesira... krevetov e dovolen i za dvajcata-i rece gledajki ja pravo vo ocite.
Ema go izbegna negoviot pogled. I doa|ase da go zadavi.
- Obicno spijam sama.
-Toa e ocigledno, veruvam promenata dobro bi ti dosla - i rece pokazuvajki i na praznoto mesto do sebe. Ja otvori pokrivkata pritoa otkrivajki go svoeto polugolo telo koe ja vlecese kako magnet. Nastana tisina za mig. Ema ja gubese kontrolata vrz sebe. Mozebi ke potrcase vo negovite pregratki ako vo negovite oci ne go gledase prezirot i pobedata. Besno ja dofati pepelarata sto stoese na natkasnata i silno ja frli ne gledajki kade. Ne znaese sto se sluci . Samo sto slusna kako taa se krsi , vrz sebe gi pocuvstvuva negovite race.Silno ja stegna nad laktite i ja pritisna do yidot, go cuvstvuvase negovoto telo vrz sebe. @estoko se protivese da mu se otrgne od racete. Bese nemokna. Izgledase kako granka koja se gubi vo krosnata. Za cela glava bese povisok od nea. [irokite ramenja i go krieja vidikot. Morase da go sretne negoviot pogled. Negovite sini vodi kako da gi paraa grmotevici. Nikola so ednata raka i gi stegna dvete race so drugata grubo ja podigna i ja stavi na krevetot. Ema pocna da vreska. Ne ja zamolci zasto i onaka nemase koj da ja slusne. Se obide da go kasne. Na toa toj samo uste poveke ja pripi kon sebe i silno svoite usni gi spusti na nejzinite. Preplaseno barase nacin da mu pobegne. Koga pocuvstvuva deka racete poleka i gi olabavuva sfati deka i taa go baknuva. Nejzinoto telo ne go slusase nejziniot mozok. Namesto da mu pobegne se pripi uste poveke do nego pregrnuvajki go negovoto ubavo telo so svoite race. Se baknuvaa divo, kako da se najstrasnite qubovnici na svetot. Nejzinoto telo kako somot se lizgase niz negovite race koi ja miluvaa. Disenjeto im stanuvase se pozabrzano. Slusna kako go sepoti nejzinoto ime. Povtorno gi pobara negovite usni dozvoluvajki mu da i ja soblece trenerkata. Koga ja pocuvstvuva negovata meka koza vrz svoite gradi krikna. Nikola silno ja fati za kosa , liceto poleka i go priblizuvase do svoite usni. Znaese deka ja gleda. Za mig zastana. Ema gi otvori ocite. So pogledot go molese da ja saka...
-Jasno ti e koj e gazda... i rece podbivno.
Ema slusna kako pepelnikot se krsi. Ostana samo kako sol zdrobeniot kristal koj se zalepi za nejzinata dusa. I nadojdoa solzi.Se cuvstvuvase ponizena, usramena... Kako nisto da ne bilo Nikola se trgna od nea. -Vikni me ako ti trebam - i rece izleguvajki od spalnata soba.
Kako napusteno kutre Ema se zavlece vo krevetot. Dolgo placese.^uvstvuvase ogromna bolka, ovoj pat vo svojata dusa. Okolu sebe go cuvstvuvase mirisot na Nikola koj ostana kako nevidliva traga na mekata postelnina . Sakase ednostavno da iscezne...
Ema utroto go doceka recisi budna. Imase strasna glavobolka, a ne se osmeluvase da izleze od sobata. Sinokesnata slucka sega i se cinese nevozmozna. Ne mozese da sfati kako dozvoli tolku da bide ponizena. Ja zgrozuvase pomislata deka i pokraj se uzivase vo negovata pregratka i se dopadnaa negovite usni, vrz sebe kako se uste da gi cuvstvuvase negovite race. Ja protrese svojata glava kako da saka da si gi sredi mislite.^as go mrazese cas ne znaese sto cuvstvuva za nego. Morase da si odi, samo sega navistina ne znaese kako. Negovata pomos i bese neophodna , a strasno se plasese od povtornata konverzacija so nego. Go cu kako tropa so sadovite vo kujnata. Ne bese silna da se sooci so nego. Se pokri preku glava obiduvajki se da smisli dobra strategija. Nisto “pametno” ne i doa|ase na um. I doa|ase da zamine preku prozorec samo da ne go vidi nikogas poveke.
I se pricini deka Nikola tropna na nejzinata vrata. Bese sigurna deka ne e mozno. Podavajki ja glavata preku pokrivkata se stapisa: Nikola so posluzavnik vo racete i nosese pojadok. Ocite cudno mu sjaeja. Na usnite mu lebdese tainstvena nasmevka. Ema go gledase podzinato ne veruvajki im na svoite oci.
-Veruvam dobro spiese - i rece, potencirajki ja svojata dvosmislenost. Pojadokot ke ti godi, ti podgotviv nesto specijalno, zasluzi. Go ostavi posluzavnikot na toaletnata masa i poglednuvajki ja nasmeano. Ema zbesna. Toj imase hrabrost da i se smee v lice. Nabrzina stana se oblece i bez dvoumenje mu go vrati pojadokot.
-Blagodaram za vnimanieto, ne sum gladna sakam da si odam?! -mu se obrati dosta ladno ne gledajki vo nego. Nikola bese ispruzen na krevetot pusejki cigara.
- Ti treba moja dozvola da si zamines ?
Ema nesto kako da ja probode. Uspea da se sovlada. Bi sakala da mi go pokazes vistinskiot pat...
-Jas, pomisliv deka veke pocna da ti se dopa|a ovde...
Ema prezirno go pogledna.- ]e mozes li da me odneses do seloto - prostenka niz zabi
-Zavisi...
-Od sto?
-...Od mnogu nesta...
-Kako na primer ?
-Od tebe !
- Od mene?
Nikola se ispravi, Ema instinktivno se vrati nazad. Toj pocna na glas da se smee. Se isplasi ?
-Od sto da se isplasam, mu rece, obiduvajki se da go prikrie stravot od pomislata deka moze da i se doblizi. Pocuvstvuva kako dlankite i se potat. Nikola ja posmatrase vnimatelno. Odednas pogledot mu se smeni. Ocite pak mu se pretvorija vo zamrznati ezera .
-A sto ako jas ne sakam da si odis?!
Ne mozese da im poveruva na svoite usi. Od nea kako da izbi lava.
-Ti ne sakas da si odam? - recisi se derese na nego. Imas smelost i toa da mi go reces... [to si mi ti ? Ne znam ni koj si ni sto baras ovde, a sega treba tvoja dozvola jas da si odam... Ti ne si zdrav. Razbudi se, jas ne sum tvojata qubovnica. Ti poveke ne bi trebalo voopsto da si ovde...Jas ke ti napravam usluga ke si zaminam, a ti treba da me simnes do seloto...Sum dovolno jasna? Zaradi tebe nema da dozvolam volcite da me izedat, i ne mislam tvoeto natrapnicko gostoprimstvo vo mojata kuka veke da go trpam . Ema ostana bez zdiv koga gi vide molnjite sto izbija od negovite oci. Ne mozejki da go istrae negoviot pogled mu go svrti grbot drzejki se za glavata koja se uste ja bolese. Pomisli kako povtorno ja capna rabotata. Kako ke otidam do seloto sama, se prasuvase vo sebe ne znaejki sto da pravi. Go slusna kako si gi navlekuva cizmite. Se svrti . Nikola bez da ja pogledne se oblece, gi zede nejzinite torbi vo racete i bez nikakov zbor izleze niz vratata. Ema ne stasa nitu vindjaknata da si ja oblece. Ja grabna i trcajki se obide da go stasa.
Nadvor besneese nevreme. Snegot i doa|ase pravo v lice.Odvaj se obiduvase da go sledi. Snegot i dostigase nad kolenicite. Nikola bez problem odese napred i nitu ednas ne se svrti da ja vidi. Ema veke ne bese sigurna dali zaminuvanjeto i bese vistinska odluka. Sega vrakanje nemase. Molese boga sto pobrzo da slezat od planinata. I se cinese deka odat so casovi. Bese na krajot od sili te. ^uvstvuvase kako studot i se vovlekuva poleka i silno. Nozete odvaj gi dvizese. Ova mora da e najdolgiot pat sto vodi do seloto mrmorese. Ova namerno mi go pravi... Moram da izdrzam... Pocna da place koga gi zdogleda prvite znaci na prisutna civilizacija. Na nejzinite maki im se nayirase krajot. So golemo olesnuvanje vozdivna koga go pocuvstvuva asfaltot pod svoite noze
Sega recisi vo cekor go sledese. Pretpostavuvase deka odat na zeleznickata stanica pa veke poraspolozena pocna da se obyrnuva okolu sebe gledajki gi gradbite na selskite kukicki. Od nekoi bese navistina iznenadena,a uste poveke se iznenadi koga slusna kako mestanite mu dovikuvaat i go pozdravuvaat Nikola od svoite dvorovi. Toj qubezno im vozvrakase . Ja iskoristi prilikata i Ema veke odese pred nego po edinstvenata asfaltirana ulica od seloto. Veke pred sebe ja gledase zeleznickata stanica koga edno devojcence na okolu cetiri godini, obleceno vo crven skafander so pletena kapa na glavata pod koja i se nayiraa gustite crni lokni do usi nasmevnato trcase pravo kon nea. Ema vcudonevideno podzastana , a toa pomina pokraj nea glasno smeeki se i frlajki mu se vo pregratkite na Nikola. Nikola ja podigna visoko vo vozduh . Devojceto srekno vikase na cel glas. Ema ja gledase ovaa sredba cuvstvuvajki kako od Nikola blika qubov i toplina kon ova malo milo sustestvo. Posaka taa da bese na nejzinoto mesto. Pregrnati dvajcata se vrtea vo krug. Nikola i go trgna kapceto od glavata.Ema se vkocani, vo glavata pocna da i piska svirkata na lokomotivata. Devojceto neverojatno licese na Nikola. Pocuvstvuva kako tloto i bega pod nozete. Nikola, Ana - cu kako gi vika prijaten zenski glas.
Drzejki se za raka dvajcata potrcaa vo pravecot od kade sto doa|ase glasot. @enata ne mozese dobro da ja vidi, no zatoa Ema vide kako site trojca dolgo se guskaat. Srceto i se parase. Najprvo i ja otkri negovata qubovnica, koja voedno bese i nejzina rodena baba, a sega i negovata zena i kerka. Na Ema solzi i dojdoa na ocite. Gi stavi dvete patni torbi vrz sebe i trcajki kolku sto moze pobrzo se upati kon stanicata. Vo usite dolgo vreme i odeknuvase negovoto veselo smeenje.




Ema stoese pokraj prozorecot gledajki kako pa|a snegot. Ovaa godina zimata kako da ne sakase da si zamine. Veke pomina polovinata na mart, a sneznata pokrivka se beleese na pokrivite od gradot. Tazno vozdivna so mislite vrajkajki se na svoeto zimsko patesestvie vo planinskata kukicka. Vsusnost i nikomu nisto ne kaza za nejzinot prestoj tamu . ^estopati i se pricinuvase deka ja gledaat ocite na Nikola. Imase tri dobri pricini zasekogas da go izbrise od svoite spomeni, no sepak... uzasno i nedostasuvase. Ne bese retko koga gi zamisluvase site trojca, nego,devojceto i negovata zena, kako sedat pred kaminot veseli srekni ispolneti so mnogu qubov. Vo mislite ponekogas ja sozaluvase negovata sopruga spomnuvajki si kako ja mamel so nejzinata baba. I doa|ase da se vrati i da i kaze. Sepak dlaboko vo sebe morase da si priznae deka ako se vrati tamu bi se vratila samo da go vidi. Vo realnosta ja vrati yvonenjeto na telefonot. Toa bese majka i; ja potsetuvase na vecerasnata proslava po povod penzioniranjeto na tatko e. Vsusnost, tatko e bese vo penzija veke 4 -5 meseci, no sakaa toj cin da go proslavat, a najavija i semejno iznenaduvajne za koe ne znaese nitu i Ema. Ni od daleku ne bese raspolozena za semejna vecera kade site ke imaat mnogu prasanja za nejzinot prestoj vo babinata kuka. Vo sekoj slucaj ne mozese da ne pojde, nejzinite toa ne bi i go prostile. Majka i nekolku pati ja potseti so sebe da go ponese i svojot prijatel?! Da vo red ke dojdeme zaedno na glas gi povtoruvase Ema svoite posledni zborovi od telefonskiot razgovor. ]e dojdeme jas i..... nikoj - mu rece Ema na svojot lik vo ogledaloto. Recisi bese 17 casot. Ja napolni kadata so voda i potona vo mirizlivata pena nadevajki se deka ke ja smiri i ke go podobri nejzinoto depresivno raspolozenie. ^uvstvuvase kako teloto i se opusta. Sakase da misli na nesto ubavo. Mislite povtorno i se vratija na Nikola. Kako da se isplasi od ona sto eventualno bi sleduvalo, ja nurna glavata vo vodata. Ni malku poraspolozena dolgo vreme ja susese svojata kosa. Ne sakase da stigne prva doma pa bidejki imase vreme resi da otide vo bezistenot da gi razgleda izlozite i da kupi cveke za majka si. Znaese deka ne e nekoja ubavica no i ne bese za frlanje. Se gledase vo golemoto ogledalo zadovolna od svojot izgled. Na sebe imase helanki so kratka maicka od temno - sino bukle. Kosata nemirno i se spustse na ramenicite. Stavi malku sminka . Izgledase dosta privlecno kako i sekogas za pogresni faci - si rece samata sebe i zamina.
Kaj nejzinite stigna posledna. Site bea sobrani, najbliskite, okolu petnaeset dusi. Navlekuvajki ja vrz sebe svojata stara dobra nasmevka im se pridruzi. Gi razocara sto povtorno dojde sama, no Ema gi tesese deka dokolu uspee da se oslobodi od obvrskite na rabota, nejziniot prijatel sepak ke dojde. Vremeto za vecera odminuvase, a kako nikoj da ne pomisluvase na nea. Dobi vpecatok deka uste nekoj se ceka... Mislejki deka se ceka nejzinot prijatel otide da telefonira, a koga se vrati na prisutnite im soopsti deka prijatelot verojatno nema da dojde. Znaese deka site i poveruvaa osven majka i. Po polovina cas vecerata zapocna. Vo dobro raspolozenie site uzivaa vo hranata razgovarajki za najobicni nesta. Koga se oglasi vleznoto yvonce site pogledi se upatija kon Ema. Ema pocrvene stanuvajki da otvori i cudejki se koj bi mozel da e. Zabeleza kako majka i i tatko e vidno se vozbudija. Ja preteknaa,brzajki da ja otvorat vratata. Ema odese po niv.
Kako grom da ja pogodi. Vo pretsobjeto stoese Nikola... Ne bese vo sostojba da se pomrdne. ^uvstvuvase deka sekoj mig ke se strupoli. Go gledase so sirum otvoreni oci. Ne mozese da sfati sto se slucuva. Nejzinite toplo go pregrnuvaa i se raduvaja na negovoto doa|anje. Za mig pogledite im se sretnaa. Ema stoese vkocaneto.
- Nikola, ova e Ema, mojata kerka i zalam sto ne uspeavte da se zapoznaete vo planinskata kukicka. Pred dva meseca Ema prestojuvase tamu, ama kratko - go slusna kako vo poluson nejziniot tatko. Na ova Nikola i upati eden nedefiniran pogled potkrevajki ja ednata ve|a, so odvaj zabelezliva podbivna nasmevka.
-Navistina, Nikola ja prifati igrata. Bas mi e zal sto ne se sretnavme. Jas sum Nikola - i rece podavajki i raka.
-Ema - promrmore ne osmeluvajki se do go sretne negoviot pogled .
Nejzinite i Nikola vlegoa vo trpezarijata. Ema ostana vo hodnikot sama obiduvajki se da si dojde na sebe. [to bara toj tuka - se prasuvase ne mozejki da sfati sto se slucuva. I doa|ase vednas da si zamine doma. Da pobegne od nego. ^u kako tatko e ja vika. Odvaj sobra hrabrost da im se pridruzi. Negoviot pogled go cuvstvuvase vrz sebe no uporno go odbegnuvase. Razgovorot sto se odvivase voopsto ne go slusase, niz glavata i vrvea vozovi.
Nesomneno site se zainteresiraa za Nikola. Kako od daleku go slusase negoviot dlabok glas. Raskazuvase za zgodite i nezgotite na nejzinata baba. Mosne lesno izmamuvase gromoglasno smeenje od prisutnite. I doa|ase na cel glas da go prasa sto mu bese nemu negovata baba... kako se negovata zena i kerka... Ema ne mozese poveke da izdrzi. ^ekase zgoden moment majka i da otide do kujnata. Ja iskoristi prvata prilika.
-Mamo, jas moram da odam. Se nadevam tato nema mnogu da se naluti - i rece rastrepereno
Majka i zacudeno ja pogledna, - Ema, vecerata samo sto pocna! Ima nekakov problem?
Ema odmavna so glavata silno guskajki ja i placejki si zamina ne pozdravuvajki se so nikogo. Vo svojot stan stigna obleana so solzi i razocarana. Ne mozese nikako da sfati sto bara Nikola vo nivniot dom. Uste poveke ja macese pomislata sto toj voopsto ne se sramese od svoeto prisustvo . Gi napravi na oci budali. Pred ocite i bese toj, onaka visok i sirok kako planina. Izgledase neverojatno privlecno vo dolgiot zimski mantil sto go nosese. Temniot ten samo uste poveke mu gi istaknuvase negovite sini oci. Veceva vo niv nemase mraz. Bea nekako cudni,mirni polni so nesto od koe Ema uzasno se plasese. Verojatno nikoj ne znaese za negovata afera so nejzinata baba. Utre moram da im kazam na moite pomisli Ema
Ja razbudi sonceto koe so svoite prvi zraci ja galese po nejzinoto lice. Mu se izraduva nadevajki se deka snegot nema povtorno da mu go ukrade denot. Nejzinoto utrinsko zadovolstvo traese premnogu kratko. Po sonceto i snegot vo mislite stigna Nikola. Mrazese sto nejziniot razum govorese edno, a nejzinoto srce drugo. Znaese deka mora da go otkrie, a od druga strana tolku mnogu go sakase pokraj sebe. Resi denesnata bitka da bide vo nejzina korist. Iako bese relativno rano, zamina vo domot na nejzinite roditeli. Otkluci sama ne yvonejki, eventualno da ne spijat. Vo kukata bese tivko. Si svari kafe i sedna da gi ceka da stanat.
- Mozam li jas da dobijam kafe?- od zad grb go slusna dobro poznatiot glas. Mornici i pominaja po teloto...
-[to baras ti uste tuka?-niz zabi prosepoti Ema vrtejki se kon nego.
-Ako sinoka ne zabeleza, da ti kazam deka sum jas dobredojden gostin vo ovaa kuka. Vprocem bese tolku glupava i ne ostana tuka da slusnes zosto sum pokanet - podbivno i vrati Nikola.
-Ti si manijak i se lazes deka ke dozvolam da im se podbivas na moite?!
Nikola bozem zaprepasteno -Jas, manijak...
-Prodavaj mu ja tvojata naivnost nekomu sto ne te znae, ne mene. Jas dovolno znam za tebe !
-Navistina... mozam da si pretpostavam... znaes kakvi sortsevi nosam, znaes kako baknuvam , znaes...
Ema ne razmisluvajki ni mig mu go isturi kafeto vrz negovata pizama.
-Siguren sum deka znaes oti ovie raboti navistina me palat - i rece studeno grabejki ja vo svoja pregratka.
-Ti si manijak, ti si lud -Ema odvaj uspevase da bide tivka. Se branese bezuspesno. Racete na Nikola bea silni, nejzinoto telo kako magnet se privlekuvase kon nego.
-Pusti me ili ke vikam - poluglasno vikase Ema. Nikola kako da uzivase. Ja predizvikuvase da se bori davajki i nadez deka mozebi ke uspee da se izvlece od negovata pregratka. Scenarioto bese isto, samo sto Ema i ovoj pat ne uspea da go predvidi. Deka ova i se slucuva po vtor pat i stana jasno koga negovite usni gi doprea nejzinite . Bese toa strasen baknez koj i gi pokrena site setila. Vo Ema kako da nadojde priliv. Tolku go mrazese, a posakuvase negoviot baknez nikako da ne prestane. Gi otvori ocite za da go sretne negoviot pogled. Bea toa naj sinite oci sto nekogas gi videla.Sjaeja cudno. Se baknuvaa se dodeka ne im snema zdiv. Ovoj pat Ema ne pobegna koga pocuvstvuva kako se olabavuva negovata pregratka. Stoese pripiena za nego so racete okolu vratot. Nikola molkum ja galese nejzinata kosa. Koga pogledite povtorno im se vkrstija kako da se zapali ogan. Bese toa mig za vo vecnosta.
- Odamna ne sum se cuvstvuval vaka - i rece ne ispustajki ja od pregratka.
-Sigurno najmalku dve - tri godini - go prasa Ema gledajki go pravo vo ocite.
Nikola zacudeno ja pogledna.
- Bi sakala da znam koja podobro se baknuva jas ili baba mi?!-pakosno mu prosepoti Ema. Pocuvstvuva kako se strese negovoto telo. Ocite mu potemnaa. Negovite ezera zamrznaja istovremeno tolku zestoko raspukuvajki sto Ema se isplasi. Nikola luto ja turna od sebe. Izgledase kako besen ris.
-Vistinata nekogas boli... Mislese deka ne znam - cinicno mu se obrati provokativno stoejki pred nego.
Bez nitu eden zbor Nikola se svrti i zamina. Slusna kako zaminuva. Veke se kaese za ona sto go stori. Ema znaese deka ovoj pat go zagubi zasekogas. Veke nemase zelba da go nakaze na nejzinite. Si zamina i taa.
Skitase niz ulicite obiduvajki se da go zaboravi, da go izbrise od nejzinoto sekavanje, od nejzinot zivot. Znaese deka ovoj pat toa ke bide navistina tesko. Stigna doma premalena od odenje. Vrz sebe go cuvstvuvase negoviot miris, a toa ja doveduvase do ludilo. Se istusira kako da sakase so vodata od sebe da ja otstrani i bolkata i qubovta i prezirot i omrazata sto gi cuvstvuvase sprema nego. Ostatokot od denot go mina mosne loso raspolozena.

Ja razbudi prdorniot zvuk na yvonceto. Nekoj kako da legnal na nejzinata vlezna vrata. Bese zaspala i ne bese sigurna dali prespala cel eden den ili vo tezok son i minalo recisi celo popladne. Sonlivo so strasna glavobolka i macnina sto ja cuvstvuvase vo dusata ja otvori vratata.
-Se obiduvam celo popladne da te dobijam ! [to ne mi pomina niz glavata, a ti spies?- ja prekori majka i vleguvajki vo stanot na Ema.
-Prosti, sum zaspala - nevolno Ema i odgovori odejki po nea.
-Bese utrovo kaj nas - ispituvacki ja prasa majka e. Ema samo klimna so glavata .
-Sakas kafe?
- Sakam da znam sto se slucuva so tebe?! Zosto sinoka si zamina... Imas problem i morame da go resime...
Ema, se obide da ja razuveri nasilno smeejki se.
-Od kade takva ideja? - ja prasa i prakticno pobegna vo kujnata da vari kafe. Majka i bese uporna. Otide po nea ne davajki i vreme da smisli nekakov izgovor so koj bi ja izmaznila rabotata.
-Od koga se vrati od planinite ti se promeni. Veruvam tamu i ne bese toklu studeno pa mozokot da ti zamrznal. A veke ne ti veruvam deka nekolkute dena si gi pominala sama ?!
- Poim nemam sto zboruvas ? - Ema bese uporna
- Ema, ne sakam da se raspravame, sakam da znam vo sto e rabotata!
- Rabotata e vo nisto, a ako e i nesto toa si e moj problem.
- Znaci vo pravo sum, imame problem..
- Nemame problem...
- Dobro ti imas problem !
- Jas ke si go resam... Zadovolna?
- Ne moras da se deres na mene.
- Ne se deram, samo mi e se prekuglava. Kaj najde denes da go resavas mojot problem.
Ema i go podade fildzanot so kafe i nosejki go svojot otide vo dnevnata soba. Sedna so vidno negoduvanje sto taa e tuka.
Sednuvajki sproti nea, majka i, vnimatelno ja prasa:
-Da ne znaes zosto Nikola si zamina?
Ema preblede, pocuvstvuva grc koj kako da i zastana na grloto. So kraen napor se obiduvase da reagira normalno.
- Jas da znam zosto si zaminal ? - bozem zacudeno ja prasa. Jas ne znam ni zosto dojde...?
- Mozebi ne znaes zosto bese dojden, no deka znaes zosto zamina... sigurna sum .
- Ema stana izbegnuvajki go nejziniot pogled. Ne bese sigurna vo sebe dali da i ja otkrie strasnata tajna.
- Da znaes gresno ti se cini... Pa jas nego ... sinoka prv pat go vidov..
- Ema, koga ke sfatis deka mene nikogas ne si uspeela da me izlazes?
Vasata sinokesna prva sredba mnogu me iznenadi. Ne izgledase bas deka vi e prva. Raka na srce toj dobro se drzese... a ti duri i si zamina...
Dojde do nea i ja nea ja pregrna. Ema verojatno ima nesto sto sigurno bi trebalo da go znam...
- Podobro da ne znaes - se predade Ema. Boli, mnogu boli...
- Ti si zaqubena vo nego ! Treba da si srekna. Znaev, a kako li samo Nikola te gledase snosti. Koga si zamina i ne mu se zboruvase mnogu. Ema, mozebi te navredil, no sigurna sum deka e zacapan epten vo tebe. Majka i bese presrekna . Silno ja guskase i na glas se smeese.
- Nemoj mamo, ne e bas taka - i rece Ema ottrgnuvajki se od nea. ... Moite cuvstva kon nego se zaludni. Toj... toj, povtoruvase Ema barajki vistinski zborovi za da ne ja potrese premnogu, toj e zenet. Ima i kerkicka...
- Nikola?! Ne e mozno. Bas sinoka go ...
- Laze mamo -ja prekina Ema...a ima uste nesto koe e uste postrasno. Ema, otide do majka si koja ja gledase zacudeno i iznenadeno,ja fati za racete i ja gledase pravo vo ocite.
- Mozebi ova ne bi smeela jas da ti go kazam no... moras da znaes... Nikola... toj ... i bil qubovnik na baba ...
Ema se cuvstvuvase uzasno. Od ocite i potekoa solzi. Majka i ja gledase so sirum otvoreni oci.
-Ema, dobro si, zaprepasteno ja prasa... dali znaes sto zboruvas? Tebe pametot kako da te napustil...
- Znam deka e tesko da se sfati, no veruvaj mi taka e... Mene mi e potesko,,jas, ...jas navistina se zaqubiv vo nego, lipase Ema sakajki od sebe da ja isplace svojata bolka.
- Ema koj ti gi kazal ovie gluposti - tresejki ja za ramenicite i rece majka i. Ema toj nikogas ne bi mozel da i bide qubovnik na tvojata baba. Ema ziti gospod znaes li sto zboruvas. Majka i pocna da se smee. Ema prezirno ja pogledna:
-Mislis te lazam...
-Of, Ema sto si napravila...Ti ovoj pat vistinski si vqubena. Po glupava rabota od vquben covek dosega i ne sum slusnala - i velese majka i smeejki se...


-Gospo|ice, ke mozete li sami ponatamu? Ima mnogu sneg, ova e planina- i rece taksistot vadejki ja nejzinata edinstvena torba od bagaznikot .
- Blagodaram, go znam patot,ke se snajdam - qubezno mu odgovori Ema.
Poceka taksito da zamine. Se obyrna okolu sebe. Bese premnogu tivko, samo ovoj pat toa i ne i smetase. Belo snezno prostransvo se raspostilase okolu nea. I se pristori kako borovite i elkite da gi potrgnuvaat svoite nateznati vetki pravejki i pat. Srceto i zatreperi. ^uvstvuvase strav, ne deka ke se zagubi tuku kako ke pogledne vo negovite oci. Tolku mnogu go qubese sto morase da proba da go zgrabi za sebe. Resitelno zacekori vo snegot. Go slusase negovoto krckanje pod nozete.
Pocuvstvuva kako vetrot pocna da i ja mrsi kosata. Nebare taa go prekrsi negoviot son. I se cinese deka i praka dobredojde. Sosema neocekuvano i belite snegulki go zapocnaa svojot tanc . Ema zazbivtano brzase napred. Konecno stigna pred kukickata. I se cinese deka e poubava otkolku prviot pat koga ja vide. Mnogu i olesna koga vide deka Nikola ne e vnatre. Imase vreme da go razraboti svojot plan. Vo kukickata se bese na svoe mesto. Ema najprvo se obide da go zapali kaminot,i za nejzina radost uspea. Se raspakuva i udobno se smesti vo golemata fotelja, cekajki Nikola da se pojavi pred vratata. I da sakase ne mozese samo taka lesno da mu se izvini za toa sto mu go rece. Zatoa planirase da bide tolku dobra i qubezna kako i prviot pat. Poskoro od sto se nadevase Nikola vleze vo kukickata. Prviot gol bese nejzin. Od avion se gledase kako go iznenadi nejzinoto prisustvo.
- Dobar den, ironicno mu se obrati gledajki kako smrznuvaat negovite dve sini ezera. Mislev deka poveke ne doa|as tuka ?
Nikola ne i prozbore nitu zbor. Nekolku minuti nivnite pogledi se mecuvaa. Bitkata bese zestoka. Napnatosta ja zgolemuvase ognot vo kaminot koj zababoti od silinata na plamenite jazici koi pistea od nego.
- [to baras ovde?- procedi Nikola niz zabite
- Ova e sega moja kukicka, baba mi mene mi ja ostavi... Ne znaes? - drsko mu odgovori.
- Samo da si gi zemam moite raboti -i rece Nikola frlajki i go pred nea klucot od kukickata sto toj go imase.
Ema si ja potkasa usnata. Kako noz da i se zabi vo srceto. Ocekuvase deka povtorno ke i pokaze koj e gazda... Sakase da mu se frli pred nozete, molejki go da i prosti... da ja saka... Sedese kako zakovana vo golemata fotelja, gledajki go kako si gi zema rabotite i si odi. Ne i progovori ni zbor poveke, ne ja ni pogledna. Koga ja zatvori zad sebe vratata, Ema, potrca po nego. Nejzinata gordost ne i dozvoli da go moli. Gorcina cuvstvuvase na svoite usni. Padna na kolenici pred zatvorenata vrata i pocna da place. Placese se dodeka imase solzi vo ocite.
Denovite se redea. Ema ne znaese dali e nok ili den. Kapacite na prozorcite bea zatvoreni.Odvreme navreme ke cuese kako vetrot i tropa na vratata. Vetrot i nikoj drug. Bese izgubena. Razocarana i napolno sama kako nikoj na ovoj svet. Stradase polna so qubov kon covekot koj ne ja sakase. Imase sreka sto drva za ogrev imase dovolno inaku verojatno ke smrznese. Hrana recisi ne vkusuvase. Ja mrazese ovaa zima od dnoto na dusata. Ja prokolnuvase svojata sudbina i svojata ludost sto dojde povtorno tuka. Bese jasno deka definitivno bese se izgubeno za nea.
^uvstvuvase potreba zasekogas da ostane osamena vo babinata kukicka i zasekogas samo nego da go saka so svojata bolka, no...znaese deka mora da zamine...da si odi. So casovi gi pakuvase svoite raboti nadevajki se sekoj mig Nikola da tropne na vratata. Bese zaludno, edinstveno vetrot odvreme navreme ke i cuknese na vratata kolku da i go voznemiri ranetoto srce.
Slusna kako golemiot kluc ckrapna vo bravata. Vo nea kako da se zatvori eden del koj vecno ke ja boli. Ema ne se svrte,tesko zacekori niz beliot sneg. So sekoja stapka kako se poveke da i se topese nadezta. Koga pod svoite noze go pocuvstvuva vlazniot asfalt bese sigurna deka ovoj pat zasekogas ja zagubi qubovta na svojot zivot. ^uvstvuvase golema vina vo sebe. Edinstvenata ulica niz seloto ja vodese pravo na zeleznickata stanica. Se potrese koga go cu gromoglasniot piskot na lokomotivata. Nejzinoto brevtanje ,Ema , ja isplasi. So navednata glava cekorese poleka. Izvadi bilet, vozot i poa|ase za nepolni dva casa. Vo cekalnicata i bese premnogu tesno. So torbata na ramo se upati na peronot. Gledase kako lokomotivata gi vlece vagonite zad sebe. Prvo poleka,tesko, a potoa se posilno i pobrzo. @eleznata grdosija vo sprotiven pravec naskoro ke odnese i del od nea. Vozot poveke ne go gledase, se slusase samo nejziniot tatnez. Naskoro ostana sama na peronot. Tisinata se raspea okolu nea. Ovoj pat nejzinite noti bea tazni. Ema sedna na prugata,se stutka vo sebe. Izgledase kako napusteno devojcence. Nejziniot pogled zaluta vo dalecinite,niz sneznoto beskrajno prostranstvo. Gledase kako od nekade doa|a Nikola pravo kon nea da ja pregrne so svoite silni race da ja pogledne so svoite sini ezera. Dojde snegot. Belite snegulki zapocnaa uste eden svoj tanc. Kako da pa|aa samo okolu Ema sakajki da ja zabelat nejzinata bolka.Pocuvstvuva deka nekoj ja gleda. Srceto pocna silno da i bie. Go znaese toj pogled. Nemase hrabrost da se svrti.
-Tetke, ke navrnes tuka, mene majka mi me kara ako sedam na prugata...
Ema, gi zatvori ocite obiduvajki se da gi spreci solzite da i potecat po liceto. Se svrti. Zagrizeno ja gledaa dve sini ezeca ispolneti so mnogu qubov i detska naivnost. Bese toa Ana. Ema se plasese da i progovori zasto znaese deka ke pocne na glas da place. Odvaj i se nasmevna. Gi dopre nejzinite zacrveneti obravcinja.
- Zosto places?- iskreno ja prasa Ana
Ema ja stegna nejzinata raka. Od celoto i gi trgna gustite crni prameni kosa, gi gledase nejzinite prekrasni oci. Tazno i se nasmevna: - Mi e zal sto ne mozam doma da ponesam del od ovie vasi sini snegovi...
Ana zacudeno ja pogledna, i se nasmevna i recisi trcajki zamina. Ema posaka da i vikne da se vrati... Ostana pak sama na prugata. Vremeto se blizese. Naskoro definitivno ke zamine i nikogas poveke nema da dojde vo babinata kukicka. Nesvesno pocna da cekori po prugata. Snegulkite kako da ja zavedoja. Go sledese nivniot bal . @alese sto ne moze da bide srekna kako niv. Povtorno pod sebe go pocuvstvuva snegot. Nesto kako da ja vlecese. Odednas zdivot i zapre. Pred nea kako da se sluci bajka. Sneznite planini kako da i gi otvorija pazuvite. Bea kako kralici gordo ispraveni okolu maloto zamrznato ezerce. Vitite borovi i elki okolu nego zastitnicki go cuvaa. Na Ema i se cinese deka sonuva. Toa bese najubavata gletka sto ja videla. Srceto silno i biese. Snegot prestana da pa|a. Kako nekoja dobra samovila da zamavna so svoeto volse bno stapce. Niz ezeroto zatreperi soncevata svetlina. Nekolku zraci kako da se prekrsija vo negovite zamrznati vodi. Planinite kako da se preslekoa. Vrz sebe sega imaa sini snegovi...
- Imav, samo 12 godini koga prv pat go vidov ova... baba ti me donese tuka... Sakase da mi pokaze kolku ubavini nosi zivotot ako znes da sakas...
Ema sonuvase. So siroko otvoreni oci od koi kako da tecese reka, gledase vo Nikola. Nikola gledase vo dalecinite. Negovite zamrznati ezera pocnaa da se topat. Se ispolnija so mnogu cuvsvta i taga.
-Me odgleda kako sin - tesko progovori... Mi nedostiga . Ja pogledna. Vo negoviot pogled imase senka. Ema pocna na glas da lipa.
- Mozes da mi prostis - tivko go prasa ne simnuvajki go svojot pogled od negoviot.
Kako da se gledaa milioni godini. Solzite i zaprea. Ja navedna svojata glava. Sakase samo da ja gusne, da i prosti. Nezno ja pripi kon sebe. Gi pobara nejzinite usni. Ema cuvstvuvase kako negoviot baknez i ja vraka krvta vo venite. Go pregrna negovoto ubavo telo kako da saka da stane del od nego. ^uvstvuvase kako ja posakuva. Se baknuvaa se dodeka ne se oglasi sirenata na vozot. Nejziniot pisok kako da ja rasturi magijata. Ema kako da zamrzna.
- Ova e mojot voz - prosepoti pripivajki se na negovite gradi.
- Bi storila nesto za mene ?!- ja prasa nezno Nikola.
Se sto sakas pomisli Ema, ne odgovarajki mu na prasanjeto. Nadez, golema nadez se rodi vo nea.
-Ostani zasekogas tuka. Nikola ja molese.
- Zasekogas... ne e mozno - mu rece. Ocite povtorno i se napolnija so solzi. Kolku mnogu sakase da ostane zasekogas so nego.
- Nekoj te ceka...?
-Ti imas dom ... semejstvo ... - lipase Ema, ... ubava kerkicka... zena...
Bese toa najglasnoto smeenje sto do togas go cula. Planinite kako da se zatresoa. Nikola se smeese mavtajki so svojata glava.
-Navistina te sakam. Ova e ludo. Najprvo mi pripisa qubovnica, a sega zena i dete...
- Ema, pa ti si polosa i od Ana... Taa e kerka na mojata sestra... Nikola se smeese gledajki kako Ema gi menuva boite na liceto. Veke ne znaese sto da misli. Ne znaese sto da mu kaze. Bese kako zagubena snegulka. Vozot se oglasi uste ednas. Bese toa posleden povik. Ema nemo gledase vo negovite nasmeani oci. Bea tolku sini i prekrasni. Se sramese od sebe si.
Nikola vo racete go zede nejzinoto lice.
- Ema, ostani zasekogas ovde. Dozvoli mi da ti pokazam sto se treba da sakas. Ema, nikoj dosega ne mi trbal kako sto mi trebas ti. Te qubam kako sto snegot gi saka planinite.
Ema go baknuvase. Go sakase samo za sebe. ^uvstvuvase kako nejzinoto srce e mnogu malo da ja sobere seta nejzina qubov sto ja cuvstvuvase kon nego. Bea silno gusnati. Okolu niv sinite snegovi kako da se topea. Ehoto go donese brevtanjeto na lokomotivata. Od nekade duvna vetar ponesuvajki go so sebe daleku od niv dvajca.
- ]e mi kazes li sto treba za pocetok da sakam - mu rece Ema, presrekna gledajki vo negovite oci.
- Za pocetok dovolno e da me sakas mene - i rece Nikola baknuvajki ja.
-A, potoa...?
- Povtorno mene.
Ema kako da bese vo oblacite. Do sebe go imase covekot sto go saka. ^ovekot sto ja qubi... Znaese deka zasekogas ke ostanat tuka, pokraj sinite snegovi. Gusnati, baknuvajki se i qubejki se dodeka na planinite ima sneg....






Natasa Mirceska

Elena (1991)

Elena stoese kraj prozorecot otsutno gledajki vo dalecinite.Modrata boja na vodata sekogas ja smiruvase.Se cini ovoj pat nivnata dlabina ne be se dovolna da go smiri nejzinoto voznemireno srce.Ne ja sakase mnogu proletta.Sekoja godina odvaj cekase taa da zamine i sto pobrzo da pristigne letoto.I godese toploto sonce, umeese so denovi prekrasno da se zabavuva i na vrelata pesok i vo morskata sir.Uzzivase vo dzagorot na plazzata. Gi posmatrase licata na godisnoodmorcite i se veselese i taguvase so niv. Mozze da se rece deka duri premnogu gi sakase lu|eto. Nejzinata najgolema zzelba ,da stane psiholog nikogas ne se ostvari. Bese edna od trite kerki vo familijata i tokmu nejzinata umesnost vo komuniciranjeto so lu|eto bese presudna nejzinite tokmu nejze da i go doverat familijarniot biznis. Dolgo razmisluvase dali da prifati. Ja sakase i taa rabota i veruvase deka ke uspee i da go zavrsi fakultetot. Za zzal, mnogu brzo uvide deka zgresi, no vrakanje nemase. Ovaa prolet nekako se izdolzzi. Dozzdovite kako da nemaa kraj. Elena umorno se ispruzzi na krevetot.Vo glavata i bucese. Nemase sili i ponatamu da se protivi na odlukata na nejziniot soprug. Slusna kako doa|a kaj nea.Posakuvase da zamine taa, a ne toj.Gi stavi pernicite preku glavata nadevajki se deka toa ke mu bide dovolen znak da ne prodolzzuva so raspravijata.Sepak Filip ovoj pat odese do kraj.
-Elena, te molam, sfatime barem ednas-i se obrati vleguvajki vo spalnata soba. Zarem jas nemam nikakvo pravo na moite ambicii. Razberi ova mi e sansa, vistinska prilika!
-Filipe, dosta bese za deneska. Jas kazzav...
Filip i gi trgna pernicite od glavata.Go gledase so golemite zeleni oci. Se obide da ja bakne.
-Ova voopsto ne mozze da ti pomogne-rece otturnuvajki go od sebe. Smaceno mi e od tvoite obidi da me nateras da zaminam odovde. Komu da mu ja ostavam rabotata?Da go prodadam hotelov?... Ne doa|a predvid....Na krajot...i voopsto ne ni odi loso.
-Celata rabota e vo toa sto jas ke dobijam rabota.
-I ovde rabotis.
-]e bidam unapreden, ke bidam sef...
-Ubedi go segasniot tvoj sef, deka si podobar od nego i zemi mu go mestoto.
-Ironijata cuvaj si ja za tvoite gosti.
-Moite gosti ne se tvoj problem!-mu rece Elena
stanuvajki od krevetot i odejki kon vratata.
Filip ja spreci vo namerata da izleze od sobata. Ja drzzese cvrsto za rakata.-Ova mora da go resime vednas. Nemam poveke vreme.
-Pusti me me boli !
Filip i ja pusti rakata, ostana potpren na vratata.Bese besen, nervozen, lut.So racete pomina niz svojata gusta crna kosa.Disese dlaboko.
-Elena da se obideme normalno da razgovarame usteednas?-se obide povtorno da ja smiri situacijata. Vo ocite na Elena kako da trestea grmotevici.Zastana pred nego. Nekolku minuti se gledaa nemo.
-Ako me sakas ...ostani ovde-Elena recisi prosepoti gledajki pravo vo negovite oci.
-Ako me sakas dojdi so mene-i rece Filip.
Vo sobata stana premnogu tivko.Na mestoto kade im se slucuvaa najubavite i najludite nesta vo nivniot dvanaesetgodisen bracen zzivot kako da pocna da pa|a prasina.

******************

Se plasese da gi otvori ocite. Nadvor vrnese. Poslednite 5-6 godini sekogas bese problem unapreduvanjeto na Filip. Osven toa bi rekla deka i nemaa nekoj drug problem me|u niv.Veruvase vo mozznosta toj da bide prefrlen na podobro rabotno mesto vo vnatresnosta no mnogu poveke veruvase deka Filip toa ne bi go prifatil po nikoja cena. Vistina im bese dobro tuka. zziveea vo potkrovjeto na sestkatniot hotel od visoka A kategorija. Apartmanot bese ogromen.Imase 4 spalni sobi ,biblioteka, golem salon, dve po mali koi im bea nameneti za slucajni ili namerni gosti, dve banji...I toj i taa ne go sakaa bas mebelot vo klasicna smisla ,uzzivaa vo prostorot pa taka malkute no so vkus odbrani potrebni raboti za nivniot dom bea navistina interesna i retka kombinacija vo koja ednostavno mozzese da se uzziva.Elena gi otvori ocite,se cuvstvuvase prazno. Poglednuvajki ja praznata strana na krevetot si ja potkasa dolnata usna.Stana poleka i pocna da gi otvora plakarite i fiokite kade sto stoea rabotite na Filip. I tie bea prazni.Ocite i se napolnija so solzi. Zastana pred prozorecot. Gledase kako vrne.Bese skrsena i povredena.^ovekot koj edinsveno go sakase vo svojot zzivot zamina bez zbor.^ovekot koj go saka se i so koj zziveese celi 12 godini mozzebi i voopsto ne ja sakal.Go prekri liceto so svoite dlanki i pocna da place.Placese se dodeka ne pocuvstvuva deka od nea se iscedi i poslednata kapka solza nameneta za Filip..


**************************

Sezonata pocna. Letoto kako da se rasposla na prostranata pesocna plazza pred hotelot.Gostite veke pristigaa i Elena bese zadovolna.Zatskriena zad golemiot platnen sator so slamena sapka na glavata,ocila za sonce i ednodelen kostim za kapenje uzzivase sekoja godina da gi gleda nasmeanite i zadovolni lica
na svoite gosti letuvalci.Ova leto verojatno site ke bidat najmnogu oduseveni od golemiot tobogan koj nalikuvase na grozd.Srceto i se polnese koga vide kako i vozrasnite i decata mu se raduvaa na toboganot.Koga vide deka sepak nikoj prv nema hrabrost da se spusti po nego,detinesto potrca da im se pridruzzi na letuvalcite.Bosa trcajki niz sitnata pesok gi frli ocilata i slamenata kapa i recisi bez zdiv se iskaci po skalilata niz silen vrisok prepustajki mu se na neobicnoto zadovolstvo sto go nudese toboganot.Sega koga"stravot im se zede" i gostite necekaa poveke...
Morskata voda ja osvezzi.Elena se custvuvase odlicno.Grabejki gi branovite posakuvase cuvstvoto nikogas da ne ja napusti.Plivase dolgo,znaese deka ova ke bide uste edno dolgo toplo i uspesno leto.
Zadovolno se ispruzzi na lezzalkata barajki so pogled nekogo od svojot personal.I trebase osvezzuvanje i 0cigledno morase da si donese samata i samo sto nevolno zacekori da stane nekoj i go zaseni sonceto.
-Ana!-iznenadeno izvika i silno ja pregrna zzenata vo crn kostim za kapenje sto stoese pred nea.Zosto ne mi javi deka doa|as? Kade se drugite?
-Jas ne sum ti dovolna?-se smeese Ana zadovolna sto ubavo uspea da ja iznenadi svojata sestra.
-Ne ve ocekuvav nitu ova leto.Navistina me iznenadivte-radosno i se obrati Elena. Me interesira samo kako uspeavte da se dogovorite i da dojdete.
-A koj ti rece deka dojdovme "nie", draga sestricke.
Elena cudno ja pogledna:Sama si?
-Kako ptica.Na vase raspolaganje celi 4 sedmici.Ti
odgovara?!
Elena i Ana povtorno se pregrnaa,srekni sto se gledaat po recisi tri godini.
-Da odime da se sredis- i rece Elena.
-Ostavi go toa za podocna.Te gledav dodeka plivase.Ti nedostasuva kondicija-ja lutese Ana.
-Nikogas ne si uspeala da me natplivas.
-Nemoj premnogu da veruvas vo sebe.Ovoj pat toa nema da ti uspee-i odvrati Ana, veke trcajki kon vodata.
Elena smeejki se i dade fer prednost,a potoa potrca po nea.



************************



Nikoj ne bi pomislil deka se sestri.Ana bese dve godini postara od nea.Ne mnogu visoka no sepak se uste atraktivna rusokosa koja i pokraj svoite tri deca mamese pogledi.Elena so svoite 184 santimetri i prekrasni dolgi noze bese brineta so golemi zeleni
oci,kratka, moderno postrizzena kosa i cokoladen ten.Mozzebi tokmu nivnata fizicka nesporedlivost bese pricina poveke da bidat premnogu bliski.
Veke se stemnuvase.Horizontot sto se prostirase pred niv mamese so svojata volsebnost.Dvete potpreni na ogradata na prostranata terasa na apartmanot uzzivaa molcejki.
-Ne bi sakala da te voznemiram ,barem ne ovoj mig, no Elena, sto vsusnost se sluci?-ja zaprasa Ana zabelezzuvajki kako vrz liceto na sestra i padna tazzna senka.
-Se sluci ona sto verojatno morase da se sluci,nisto poveke od ona sto ti go napisav vo pismoto -odgovori Elena vozdivnuvajki....Mnogu razmisluvav ovie dve nedeli...otkako zamina Filip.Sega mi se cini deka poinaku ne mozzese.Premnogu dolgo i dvajcata se obiduvavme da gi skrieme vistinskite prici
ni.
Ana zacudeno ja pogledna:Sakas da kazzes deka vaseto perfektno "funkcioniranje"bese laga?!
Elena otsutno gledase pred sebe.Se obiduvase da gi potisne svoite cuvstva no ne mozzese,ne barem pred Ana.Kako plima pred dozzd solzite i nadojdoa.Ana ja pregrna i ja ostavi da se isplace.
-Jas sum vinovna-lipase Elena.
-Ne smees sebesi da se obvinuvas.Vremeto ke ja kazze vistinata veruvaj mi.Dvaeset godini se znaete od koi 12 ste vo brak i taka lesno da ja najdes pricinata za vasiot problem i uste polesno samata da se obvinis ne e mozzno.A zgora na toa nego go nema samo 2 nedeli! Daj mu i nemu no daj si i sebesi vreme.Voopsto ne zna
ci deka rabotite odat apsolutno vo pogresna nasoka.
Elena tazzno ja pogledna,ne veruvase vo nejzinite zborovi: Mnogu mi nedostasuva.
-Daj bozze i toj da go ima istiot problem-i rece Ana i ja vnese vnatre.Se smestija vo eden agol od dnevnata soba koj bese ispolnet so raznorazni po forma pernicina.Legnaa edna sproti druga, dopirajki se so glavite kako koga bea tinejdzerki i sekoja vecer cekaja site da zaspijat za da mozzat da si gi kazzat "makite".
-Otkako go dobiv tvoeto posledno pismo -malku so strav zapocna Ana,a i slusajki te pred malku se nesto drugo mi se vrti niz glavata...Deka i premnogu se sakavte, a so toa i se pocituvavte i obostrano si pomagav-te barem pred mnogu godini koga i jas zziveev tuka efakt.[to tocno se slucuvase potoa najdobro znaes samo ti.Za nas ostanatite izgledavte sovrseno sozdadeni eden za drug, toa go znaes.No,...
-Ana, na sto celis?
-Na vasiot problem,sto ve dovede do vakva situacija
-Rabotata,unapreduvanjeto,karierata na Filip, zarem toa ti e malku?
-Hmmm,pa ako insistiras jas i ne sum bas ubedena deka eden marketing agent bi mozzel poveke da prosperia tamu otkolku ovde.
-Bidi malku poprecizna?
-Te izneveril li Filip nekogas?-vnimatelno ja prasa.
Elena se iznenadi od prasanjeto.-[to ti pa|a na pamet?Filip,mene?! Ni slucajno!
-Sigurna si?!
Elena se zavrte mesecki i ja pogledna sestra si.-Vo toa ne bi poveruvala nitu vo son.Toa ti doa|a isto kako jas tebe da te prasam:Dali David te izneveril?
-Da,za dva pati znam sigurno,za ostanatite...-kako od puska i odgovori Ana vo me|uvreme i taa vrtejki se po mesecki.Sega se gledaa oci v oci.Elena bese zaprepastena.
-Ne mi veruvas? Ana vozdivna,se ispruzzi povtorno na grb i prodolzzi:-Prviot pat vistinata premnogu me pogodi. Ne znaev dali ke mozzam da zziveeam so toa. Ocigledno prezziveav,a vo me|uvreme prezziveav i uste nekolku "bliski sredbi" na mojot soprug so personi koi premnogu dobro gi poznavam...Sakas da ti
raskazzam? Elena ne odgovori nisto pa Ana prodolzzi:"Prviot pat bese navistina loso,vo prasanje bese edna prijatelkata na nasite prvi sosedi.Se vikase Meri. Uste pri prvata nasa slucajna sredba bese ocigledno deka David i se dopadna. Ne i pridadov nikakva vazznost se dodeka nejzinoto flertuvanje so nego ne stana premnogu vidno. Ha ,ha ha,koga sega si go vrakam filmot,mislam deka tokmu jas mu gi otvoriv ocite.Koga mu rekov deka Meri verojatno ke se obide da go "fati" mi se smeese.Nabrzo Meri iscezna, a David se promeni. Nemase mnogu vreme za mene i decata, zacestija negovite dezzurstva, rabotnoto vreme nikogas ne mu zavrsuvase vo isto vreme.Pocnavme da se raspravame za najobicni sitnici.Od den vo den bese se ponepodnoslivo.Se obiduvav da ja nadminam situacijta mislejki deka problemot sum jas zasto bliznacite bea mali,Veronika samo sto pocna da odi na uciliste i navistina mi bese tesko.I taka traese taa agonija se dodeka edna vecer po edna socna raspravija, David za da mi dokazze deka ne e tocno deka ne se grizzi za moite cuvstva,po dolgo vreme me izvede na vecera.Toabese prv pat vo nasiot zzivot da izlezeme a da nemame tema za razgovor.Mislev, dvajcata sme pod pritisok,se karavme,ke pomine so dobrata hrana.No za moja sreka, a golema nesreka na David naletavme na Meri.^uvstvoto sto go imav pri nasata povtorna sredba so nea ne mozzam da ti go opisam.Ednostavno znaev deka spijat zaedno. Bev skrsena, unistena, se cuvstvuvav bedno, evtino. Ne mi prizna se dodeka eden den ne si go spakuvav kuferot i ne mu rekov deka ke go napustam.Od togas me|u nas se izmenija nekoi raboti...konecno vremeto si go stori svoeto no verojatno se uste me|u nas ima dovolno qubov za da pravime kompromisi i da istraeme.Nastana mala pauza. Ana ja pogledna svojata sestra.Bese ocigledno deka e sokirana i za svojot problem so Filip apsolutno ne ja otvorila ovaa stranica.Stana da zeme nesto za pienje. ^asite dopolu gi napolni so vodka,stavi mraz. I ja podade ednata na Elena: Da nazdravime za neverstvata na David!
Elena ne mozzese da ja razbere-Ti toa mozzes da go prifatis?!
- Pa donekade, da.Veruvaj mi i ne se tie tolku losi. Ponekogas mozzat da go osvezzat brakot.
- Ana ti ne si pametna! Jas..jas vo nikoj slucaj ne bi go prifatila,a kamo li da mu go prostam toa.
-Ako navistina go sakas i nemas drug izbor.Zar bi go ostavila sto nekolku noki minal so druga zzena koja edinstveno uspeala da go "zapali"?Kratkotrajno da go napravi malku poveke vazzen i mazzestven...?
I toj nurnal vo i za nego nepoznati,povozbudlivi vodi i ti poradi svoite principi ke i go otstapis kako igracka sto mozze da ja zadrzzi,a za protivusluga ke se unistis sebesi potisnuvajki ja svojata qubov i barajki nova ista takva so stoprocentna mozznost duri si zziva da ne ja najdes?
-Filip,mene nikogas ne bi me povredil taka?!
-Ako dobro se cuva za da ne go "fatis na delo", da.Samiot cin na neverstvoto i ne mozze da te povredi ako ti nekogas slucajno ne doznaes za nego, neli? Duri ne znaes e vo red,no ako doznaes...?
- ]e go zaboravam,ke go izbrisam od mojot zzivot...ke go mrazam...
-Veruvaj mi ne e taka.Ako go sakas rabotite se kompliciraat.
-Ako go sakam?-rece glasno Elena,triejki go celoto so racete...Sigurno go sakam duri i poveke otkolku sto se sakam sebesi.
-Elena,mora da odis po nego.
-Nema sansi.
-Elena mozzes besmisleno da go zagubis?
-Nema da go molam da se vrati...Ako ja saka poveke negovata raboti ete mu ja, neka ja raboti!
-Moras situacijata apsolutno da ja rascistis.Neiz vesnosta samo ke ja vlosi.
-]e cekam.
-[to?Da se vrati???Bilo koga,bez opravduvanje?[to ako nekoj tamu na nekoj nacin go saka,go ima,mu ja ubiva samotijata i na krajot od kraistata go pravi barem malku sreken?! -Ana ne mozzam toa da go napravam. Cenata e previsoka
-Cenata ke bide i premnogu visoka ako ostanes sama so svojata gordost.Sepak eden mora prv da popusti, sto ne znaci deka e pobeden.Verojatno bitkata se vodi do posledniot zdiv...
-Da me sakase nemase da otide...!
-Ako go sakas,a velis deka go sakas zosto i ti ne otide so nego?
-Ana,mislam deka pretera! Kako mozzes da me prasas takvo nesto koga znaes kakvi obvrski imam so hotelov,sezonata pocna-Elena sega dosta razdrazneta i nervozna, takareci vikase na nea.
- Devojko vo prasanje e tvojot brak,tvojata qubov,tvojata ili uste podobro vasata idnina.Komu mu e grizza za hotelov?Sezonata ke pomine i bez tebe..
-Poveke ne sakam nitu da te slusam nitu za ova da razgovaram so tebe-luto Elena i se obrati i izleze na terasata od apartmanot.Nokta bese prekrasna.Topla so mnogu yvezdi i mnogu zzelbi.Srceto i igrase vo gradite.I se pricini deka i mesecinata mozze da go slusi kako silno i zabrzano i tropa.Pomisli dali i Filip mozze da go cue.Se obiduvase da gi potisne cuvstvata koi se branuvaa vo nejzinoto telo.Tolku mnogu i trebase. Pocuvstvuva kako i Ana izleze.-Prosti preterav- i rece tivko, uzzasno mi nedostasuva,se plasam.
-Veti mi edna rabota,i rece Ana,deka najprvo dobro ke razmislis,a potoa bez razlika koj ke bide tvojot definitiven stav ke go najdes i licno ke mu go soopstis?
-Neka bide taka-bezvolno potvrdi Elena.


*******************************************



Golemiot yiden casovnik otcuka dva udara po polnok. Elena se uste bese budna. Umorno se prevrtuvase po golemiot francuski lezzaj obiduvajki se da zaspie.Ova bese sedma nok po zaminuvanjeto na Ana kako taa, prakticno, ne mozzese da najde mir.So nea, nekako, ne se cuvstvuvase osameno.Segaostana povtorno sosema sama.Samotijata ja ubivase.Bese tolku depresivna sto ni letoto ni najludata ideja sto ke i padnese na pamet ne bese dovolna da ja otrgne pomislata na Filip koja ja opsednuvase.Ne palejki svetlo se doblizzi do prozorecot.Od svezziot vozduh i zatreperi nejzinoto telo.Se potrese.Gledajki go horizontot koj besprekorno se spojuvase so vodata i neboto vnimanieto i go privlece mladata dvojka koja drzzejki se za race setase po plazzata.Taa so dolga rusa kosa sto i go prekrivase strukot,a toj visok i stroen kako bor.^ekorea odmereno,bavno.Moreto im gi topese stapalata so penliviot plisok.Toj ja pregrna.Kako zmija devojkata go izvi svoeto telo okolu nego.Negovite race ja zamrsija nejzinata kosa.Bolno Elena ja zagriza svojata raka.Bi dala se vo ovoj mig vrz sebe da gi pocuvstvuva silnite i topli Filipovi race.Sledese baknezz,koj na Elena i si pricini deka trae so casovi.Bese daleku no mozzese da ja pocuvstvuva nivnata sreka.Tie ednostavno tolku mnogu imaa potreba eden za drug.Tie bea polni so qubov.Zaminaa trcajki.Elena ostana da stoi pokraj prozorecot.Odednas zdivot i zapre.Stomakot kako da i se prevrti.Niz glavata kako da i pomina voz. Moreto kako da se otvori.Ritamot na branovite silno go secese mazz koj vo svoite pregratki nosese zzena krevajki ja dovolno vodata da ne mozze da ja stigne.Go poprecuvase.Mavtase so nozete,so racete go turkase nanzad.Ne mozzese da go sopre.Kako elen odese niz vodata.Zadovolstvoto na negovoto lice go otsjajuvaa yvezdite.Ja spusti na vodenata pesok baknuvajki go nejziniot vrat.Nejzinite prsti se isprepletija vo gustite crni kadri na negovata kosa.Branovite gi plaknea nivnite tela. Filipe! Krikna Elena.Potrca silno bez zdiv niz golemata terasa po skalite sto vodea kon plazzata. Neverojatno brzo gi mina sestte kata i seta vo solzi stoese na plazzata.Se obyrnuvase okolu sebe sakajki da gi vidi niv. ...Nemase nikoj. Nemase apsolutno nikoj. Tuka bese moreto, neboto, plazzata i...taa...sama.

********************


Bese recisi pladne koga zamina.Go spakuva ona sto mislese deka i e najneophodno.zzestinata voopsto ne i smetase zasto nejzinoto srce bese premnogu studeno.Iskrata nadezz,skriena zad temnite ocila za sonce ja vodese napred.Mozzebi i ne zadocniv mnogu, mislese Elena.Sinoknesnoto dozzivuvanje kako da ja prelea nejzinata casa.^uvstvata ja nadvladeaja nejzinata gordost.Znaese deka ova e edinstvenoto resenie i sega koga veke trgna kaj Filip edinstveno nesto za sto se plasese bese vremeto.[to ako e premnogu docna-po iljaditi pat se prasuvase Elena vozejki go beliot"audi". Napustajki ja magistralata i zavleguvajki vo vnatresnosta se cuvstvuvase se ponesigurna. Malku trebase da ja promeni nasokata.Pomislata na uste mnogu osameni dni i noki ja vlecese kon celta.
Se parkira na golemiot parking prostor pred imresivnoto zdanie kade trebase da raboti Filip.Bese iznenadena od negovata staklo-metal kombinacija koja kako da gi dopirase oblacite.Nekolku minuti sedese vo avtomobilot vnimatelno razgleduvajki ja okolinata.Neocekuvano i se dopadna toa sto go gledase pred sebe.Se obide da go vidi avtomobilot na Filip.Bezuspesno.Se kolebase.Bese uzzasno nervozna i preplasena.
Nesigurno se upati kon zgradata. Imase neverojatno golemo dvizzenje na lu|e sto do nekade i i odgovarase. Kako isplasena srna prikraduvajki se pokraj zabrzanite i ocigledno "zafateni" namernici
Elena vleze vo zgradata.I da sakase ne mozzese da ostane nezabelezzana pokraj svoite mnogu santimetri i atraktivna pojava.Ne obyrnuvajki se na pogledite koi ja presretnuvaa otide do liftovite kade stoese golema tabla so podelba na rabotnite oddelenija.
Oddelot na Filip bese na 13 kat.Vleze vo liftot so edna golema grupa lu|e. Ne vadejki gi ocilata pretpazlivo "frli" eden pogled na 13-ot kat.Ona sto go vide povtorno i se dopadna.^uvstvuvase kako srceto silno i bie.Tolku mnogu ja posakuvase povtornata sredba so svojot soprug,a tolku mnogu se plasese. Bavno i nesigurno trgna niz golemiot hol vnimatelno citajki gi natpisite na vratite od kancelariite.Koga go procita Filipovoto ime na edna od niv krvta i zastana vo venite.Trebase samo da cukne i da ja otvori vratata. Hrabrosta ja napusti.
Se obiduvase da izgleda kolku sto mozze po normalno barem za onie koi minuvajki pokraj nea so simpatii uctivo ja pozdravuvaa.Pominaa nekolku minuti,nejze i se cinese deka pred vratata stoi cela vecnost. Nesigurno tropna na vratata.Nemase nikakov odgovor. Poleka, vnimatelno ja otvori vratata.Kancelarijata bese prazna. Napnatosta popusti.Vleze i se potpre vrz vratata vdisuvajki dlaboko."Ova e veke podobro... barem ke uspeam da se priberam,si pomisli Elena"Stiskajki gi dlankite izbroja do deset, bledo se nasmevna i sedna na kozznata fotelja prekrstuvajki gi dolgite noze.Vo nea kako da besneese bura.^as bese smirena,cas celosno zagubena.So grbot se svrti kon vratata nadevajki se deka i koga ke vleze Filip pred da se sretne so negoviot pogled ke uspee celosno da vladee so sebe i nema da dozvoli da vidi kolku e skrsena. Vratata se otvori.
-Prostete, mislev nema nikoj.
Elena zad sebe slusna dlabok maski glas.Impulsivno se svrti i ostana bez zbor.Uspea samo odvaj da klimne so glavata.Ocigledno toa ne bese Filip pa od edna strana mnogu i olesni, no covekot sto stoese pred nea ednostavno ja ma|epsa. Verojatno cuvstvoto bese obostrano zasto nepoznatiot kako zakovan stoese pred nea neskrieno so golemo zadovolstvo gledajki ja.
-Go cekam Filip,ova e negovata kancelarija?-uspea prva da se "sobere"Elena.
-Da-odgovori nepoznatiot nevolno.Vie ... Vi treba sluzzbeno...?
-Pa, ne bas. Da receme privatno-odgovori Elena cudejki se kolku i godi negoviot pogled.
-Verojatno ne ve ocekuval denes-i rece sednuvajki na biroto sproti nea.Mozzam li jas da vi pomognam?
-]e vi bidam blagodarna ako uspeete da go pronajdete.
-Za zzal, ne. Filip denes e otsuten...privatno-i rece nepoznatiot otvoreno gledajki vo nea.
Na Elena kako da i olesni.Za cas vnatresniot nemir se pretvori vo prijatna opustenost. Lesno se potpre na foteljata uzzivajki vo situacijata so koja ocigledno vladeese. Nesomneno go voznemiruvase svojot sogovornik,toa i se dopadna. I toj kako da se olabavi.Reakcijata na Elena verojatno go natera na pomisla deka nejzinata poseta na Filip i ne e taka privatna.
-Prostete za mojata neuctivost,jas sum Viktor-i rece podavajki i ja svojata raka.
-Elena-se pretstavi i taa sramezzlivo nasmevnuvajki mu se.
Nastana mala pauza. Pa, bi mozzela da si odam stom Filip ne e tuka-mu se obrati Elena, pritoa ne davajki nikakov znak deka toa navistina go misli.
-Ako imate vreme bi uzzival vo vaseto drustvo uste malku.Mozze kafe?
-Ako vam ne vi preci,da,bi sakala.
Viktor zadovolno klimna, se izvini i otide da donese kafe.Elena ja iskoristi prilikata da se pogledne vo svoeto ogledalce.Podocnicite i se gledaa od avion,no sepak!Odluci da doznae nesto poveke za Filip od Viktor pa idejata da ne mu otkrie deka e negova zzena i se dopadna.Viktor donese kafe i sok.
-Blagodaram, bez seker- mu se obrati zemajki ja golemata solja kafe od negovite race.
-I jas ne sakam seker vo kafeto i rece.Doa|ate prv pat tuka?
-Zar se gleda na mene?
-Pa...da ne bese ovoj pat prv sigurno ke sum ve zabelezzal i porano.Elena samo se nasmevna.Se obiduvase da go postavi vistinskoto prasanje bez nejziniot sogovornik da otkrie deka saka da doznae nesto za Filip. Viktor kako da i pomogna.
-Se znaete odamna so Filip?
-Mnogu odamna.Elena ne umeese dobro da lazze.Stana od foteljata so soljata kafe vo racete i zastana pred edna od trite umetnicki sliki vo kancelarijata. Viktor ne mozzese da gi vidi nejzinite oci, pa posigurna vo sebe prodolzzi: Nie sme bratucedi,bliski no odamna ne sme se videle.
-Mora da vi priznam deka ke mu se nalutam sto ne mi kazzal dosega kolku ubava bratucetka ima.Obicno mi raskazzuva za svoite zgodni prijatelki-dosta ohrabren sega Viktor go prodolzzi razgovorot.
Elena kako da ja probode nozz.- Gi ima mnogu? Go zaprasa trudejki se da zvuci nezainteresirano.
-Pa, go znaes Filip.Uspeva da ulovi i pticka vo let so svojot sarm.Ponekogas uzzasno mu zaviduvav,no sega gledam deka i ne sum moral.Nitu edna negova poznanicka ne bila tolku ubava.
Elena se cuvstvuvase neprijatno.Se plasese da se sretne so negoviot pogled. I doa|ase da zaplace. Telefonot vo kancelarijata zayvoni,toa i dade vreme da gi smiri svoite nadojdeni cuvstva i da se kontrolira povtorno sebe si.Se zacudi koga sfati deka nesvesno go gleda Viktor dodeka razgovara na telefon.Vaka drug mazz, se razbira osven, Filip, dosega ne poglednala.I se dopa|aa negovite pravilni crti na liceto.Ve|ite mu bea gusti.Pod niv kako crni dijamanti sjaeja negovite malku zakoseni oci so retko golemi klepki.Ustata polna i meka. Nosese leten kostum pod koj lesno se gledase deka se krijat siroki ramenici. I se dopadnaa i negovite race. Izgledaa istovremeno silni, maski no i premnogu nezzni.Zamizza kako da saka da gi prekine svoite misli.Koga povtorno gi otvori ocite direktno ja gledaa Viktorovite. Pocrvene.
-Za zzal, mora da go prekinam ova nase ubavo druzzenje-razocarano i se obrati Viktor.
-I jas sekako moram da odam. Vi blagodaram za vremeto i kafeto-mu rece Elena stanuvajki da zamine.
-Ima li sansi nasava denesna sredba da ja prodolzzime? Bi sakal povtorno da ve vidam.
Elena iznenadeno go gledase.
-]e mi dozvolis li da te odvedam na vecera?-bese pretpazlivo uporen Viktor.
-Pa mozzebi nekoj sleden pat,blagodaram-odvaj izusti Elena uste vednas pismanejki se zosto ne ja prifati pokanata. Mu se nasmevna i izleze brzo od kancelarijata.
Dolgo vozese niz ulicite od gradot recisi ne zbelezzuvajki nisto okolu sebe.Pred pomalku od dva casa dojde da go najde Filip.Sega i ne sakase da go bara.Se plasese od vistinata koja se nayirase i sigurna bese deka ke bide podobro da se vrati doma.Barem nema da bide povredena poveke otkolku sto e sega.Od druga strana nekontrolirano vo mislite i doa|ase Viktor.Se obiduvase da go potisne i da se ubedi deka kolku pobrzo ke ja resi situacijata tolku pomalku ke se izmacuva.Povtorno mnogu i nedostasuvase hrabrost.Varijantata za "druga zzena" bese premnogu ostvarliva.Dolgo dvoumejki se, sepak, resi da ostane.Vozejki se sega se obiduvase da najde nekakov hotel.


*******************



Dolgo se tusirase.Toplata voda se lizgase niz nejzinoto vitko telo. Posakuvase se, ednostavno, da prestane. Se da si dojde na svoe mesto.Umorno se ispruzzi na golemiot krevet vo hotelskata soba.Se obiduvase da ne misli na nisto .Zaludno. Mislite i odea kon Filip.Znaese deka ako ostane vo sobata i pretstoi golemo izmacuvanje koe voopsto nema da i pomogne.Nabrzina se oblece i bescelno izleze.
Se uste ne bese stemneto.Na ulicata imase mnogu lu|e.Duvase tivko toplo vetre.Se prikluci vo rekata minuvaci i trgna kon centarot na gradot.Gi posmatrase sreknite i zadovolni,tazznite i veselite minuvaci.Gi gledase izlozite, znamenitostitite.
Centarot bese prekrien so kafulinja.Pocuvstvuva deka e zzedna pa odbra edno interesno kafule kade nemase mnogu gosti.I se dopadnaa sirokite slameni stolici i isto takvite jajcesti masicinja.Sedna taka sto pred nejzinite oci se prostirase najgolemiot del od plocnikot isprepleten so ubavo uredeni trevni povrsini so klupi na koi se odmaraa postarite i si igraa decata.Razmisluvase dali ovde bi mozzela da zzivee?! Verojatno ... ako navistina mora, no bese sigurna deka nema da bide dovolno srekna.Sepak, ako nesto ja hranese i ja odrzzuvase nejzinata dusevna sreka bese moreto. Ja zafati cudno raspolozzenie. Pomisli deka taa i Filip bi mozzele da najdat resenie. Lete, dodeka trae sezonata bi zziveele doma.Ostanatiot period bi mozzele da prestojuvaat tuka.Taa bi mozzela ako ne sekoj togas preku eden den da odi vo hotelot.Taka i dvajcata bi go rabotele ona sto navistina go sakaat i bi bile zaedno.
Se pocuvstvuva poletno,silno. Ja plati smetkata i pobrza zajdisonceto da go preceka niz ulicite od gradot.Nadezzta ja ispolni nejzinata dusa
Pocuvstvuva glad.Se dvoumese dali da si kupi sendvic ili da jade pica.
"Elena koga veke povtorno se vrati "me|u zzivite" zasluzzuvas nesto navistina dobro"-si rece samata. Zastana za mig srekno obyrnuvajki se okolu sebe i so pogledot barajki picerija.Zdogleda edna na dvaesetina metri od sebe, od drugata strana na ulicata.So siroka nasmevka na liceto se upati tamu.Recisi potskoknuvajki ja premina ulicata. Zastana pred vlezot na picerijata za mig obiduvajki se da go poddotera svojot izgled pred da vleze.Samo sto zacekori kako neboto da se otvori nad nea.Ja oblea studena pot,srceto kako da prestana da i cuka.Od ocite i blikna reka solzi. Odvaj uspea da se vrati cekor nazad.Bese kako zasemetena.Trgna ne znaejki kade sudirajki se na sekoj cekor so minuvacite.Pocna da trca.Trcase se dodeka nozete ne ja zdobolea,se dodeka i snema zdiv. Ne i bese apsolutno vazzno nisto. Barase mesto za da bide sama. Gi izbrisa solzite od ocite i zabelezza klupa pod edna lipa vo blizinata na kompleksot zgradi pred sebe.Tromo se upati kon nea. Sedna i pocna na glas da place. Placese se dodeka tisinata ne ja pobedi. Se bese i premnogu tivko. Neznaese kolku dolgo sedi tuka. Gradot tonese vo nokta. Elena potona vo svojata osamenost. Skrsena vo sebe tesko se upati kon centarot. I trebaa cetirite yida od nejzinata hotelska soba.Gledajki pred sebe,so navednata glava minuvase pokraj lu|eto. Pocuvstvuva kako nekoj ja fati za raka. Pred da sfati sto se slucuva go prepozna glasot na Viktor.
-Elena, kakvo zadovolstvo - so voodusevuvanje i se obrati.Negovite golemi crni oci kako sosema da pocrnija koga se sretnaa so nejziniot beznadezzen pogled.-[to ti se slucilo-zagrizzeno ja prasa trgajki ja ponastrana od minuvacite.- Izgledas ocajno?!
-Bidi siguren deka taka i se cuvstvuvam-vikase na nego Elena.
Viktor se obide da ja smiri. Koga uvide deka ne ke mozze, odvaj uspea da ja dovlece ponastrana od qubopitnite setaci.-Elena,smiri se te molam? Kazzi
mi sto ti se slucilo.-ja molese Viktor drzzejki ja za race. Namesto da se smiri Elena kako da eruptirase. Gi oslobodi svoite race od negovite i pocna so tupanici da mava po negovite gradi.
-Ostavi me, zosto me maltretiras - mu vikase.Ne mi trebas ni ti , nikoj.Sakam da bidam sama. Pusti me da si odam. Ne mi treba nikoj da me saka. Jas mozzam i sama...Pocna povtorno da place. Viktor ja pregrna.So svoite race go miluvase nejziniot grb.Taa placese na negovite gradi.Kako sto solzite i nadojdoa taka pocna da ja cuvstvuva toplinata sto blikase od negovoto telo.Go pregrna i taa i cvrsto go pripi svoeto vitko telo do negovoto. ^ustvuvase kako silno ja posakuva. Kako vetrot da ja pomesti nejzinata glava. Pogledite im se vkrstija. Bakni me, nemo go molese so pogledot.Bez ni milimetar da ja ispusti od svojata pregratka Viktor svoite usni gi spoi so nezjinite koi podotvoreno i zzedno kako da gi ocekuvaa so vekovi.Se baknuvaa dolgo i strasno.I dvajcata kako da se plasea da zaprat da ne ja prekinat magijata koja gi bese opsednala.


*********************



- Me vikna itno i neodlozzno da dojdam,da vidam kako uzzivas kako stotuku razvedena zzena - luto i zagrizzeno i se obrati Ana na svojata sestra koja ocigledno srekna gi cuvstvuvase vrz sebe poslednite letni soncevi zraci.
-Elena, ne mozzam da sfatam sto se slucuva so tebe-naluteno prodolzzi Ana stoejki na sred plazzata so patnata torba vo racete.
- Nemoj vednas da se lutis. Zarem ne si i ti srekna sto tvojata pomala sestricka povtorno e mnogu srekna?! - i rece Elena stanuvajki i pregrnuvajki ja.Zarem e golem grev, jas povtorno vistinski da uzzivam vo mojot zzivot na krajot od ova dolgo toplo leto?
-Elena,samo pred deset dena stavi golema tocka na svojot brak i na svojata qubov?! Kako mozzese toa da go storis i kako mozzes da uzzivas - bese i ponatamu
vcudonevidena Ana.
Elena na glas se smeese.-Navistina preteruvas.
Ovoj pat navistina sum srekna sto sum poinakva i od tebe.Veti mi deka nema da me natepas i ke ti otkrijam uste edna golema tajna? - i rece Elena ostavajki ja nejzinata torba na pesokta.Ana so nedoumnica ja gledase.
-Ti si ili pijana ili drogirana-i rece.
-Blisku si, razdragano i odgovori Elena fakajki ja za raka. Ja povede kon hotelot. Bez zbor poveke stignaa do apartmanot na Elena. Pred da vlezat Elena ja zamoli da bide tivka. Ana ne mozzese nisto da sfati. Nevolno ja sledese svojata sestra. Ostana so otvorena usta koga na golemiot krevet od spalnata soba go zdogleda zaspaniot ubavec. Elena ja prekri nejzinata usta so rakata i ne dozvoluvajki i nitu da dise ja odvlecka na terasata.
- Sakas da me ubies - i rece stom dojde do zdiv.Koj spie vo tvojata spalna?
-Mislev ke sfatis! - zadevajki ja i odgovori Elena
-Sega navistina mi e dosta od tebe. ]e mi objasnis sto se slucuva ovde ili jas si odam i premnogu luta na tebe - i rece Ana i ne cekajki ni mig trgna da izleze nadvor.
Elena ja stignataka reci so trcanica ja izvede od hotelot.Odejki po plazzata i raskazza sto se vsusnost i se slucuvase poslednite meseci od dolgoto toplo leto. Vrakajki se kon hotelot bea pregrnati i srekni. Elena go zabelezza Viktor kako se podgotvuva da ja razbranuva mirnata morska sir. Otrgnuvajki se od sestrinata pregratka potrca nakaj nego.Toj kako da go pocuvstvuva nejzinoto doa|anje.Se svrti ocekuvajki ja so siroko rasireni race.Ana stoese i gi gledase kako dolgo se baknuvaat, a potoa nurnuvaat vo sinata voda.Gi gledase se dodeka ne se spoija so horizontot.Pobrza da si ja zeme torbata od plazzata i da zamine. Ne sakase da ja narusuva idilata.


******************


-Treba da me zapoznaes so tvojata sestra-i velese Viktor na Elena obiduvajki se da se otrgne od nejzinite pregratki.
-Sega e docna,Ana zamina-mu odgovori baknuvajki gi negovite ramenici.
Viktor zacudeno ja pogledna.-Kako zamina?
-Kako sto dojde,so avtobus...pretpostavuvam-mu se umilkuvase Elena.
-Ne e pristojno sto ne me zapozna.Koga povtorno ke ja sretnam?!
-Mnogu skoro.
-Kade?
-Pa na tvojata svadba - bozzem zacudena i taa mu odgovori gledajki vo negovite oci koi zaqubeno ja gledaa.
-Ti ke bides nevestata-seriozno ja prasa.
-Ne sakas?!
-Samo pod dva uslova... Da ne go kanis bratuced ti na svadba i...da me vrabotis vo tvojot hotel pa makar i kako recepcioner?!!!
Elena srekno go gledase. ]e treba da ti napisam dobra preporaka-provokativno mu rece.
-Toa e najmal problem,sigurno ke ja zasluzzam-i rece privlekuvajki ja kon sebe.
Vlazznata pesok se lepese po nivnite vozbudeni tela.Poslednite soncevi zraci na dolgoto toplo leto se vpivaa vo nivnata qubov.

Let broj 21 (1991)

Dodeka umorno cekase da pominat i tie 45 minuti, potprena na neudobnata klupa, Elizabeta, po kojznae koj pat si go postavuvase istoto prasawe: “Dali navistina ova mi treba?”...Imase 35 godini zad sebe, no retko se slucuvase da i dade nekoj poveke od 25 godini. Ne gi kriese godinite,vremeto od sekogas bese na nejzina strana. Visoka i vitka so crni, kako nok golemi oci,koi kako da bea polni so yvezden sjaj. Samo gustite i dolgi klepki odvreme na vreme ja prekinuvaa za mig volsebnosta sto zracese od niv. Nosot pravilen,duri i mal,a ustata kako da i bese nacrtana i sekogas ne`no prekriena so lilav saten. Na nejziniot temen ten sovrseno odgovarase gustata i crna kosa koja kadravo i prkosno se leleese vrz nejzinite ramenici i predizvikuvacki i potskoknuvase na celoto. . Bese poveke od ubava i po`elna. Bese magnet za nenamerni pogledi prosledeni so vozdiski,duri i od samite `eni. Od mislite ja odvrati prodorniot glas na slu`benikot od salterot za informacii : “Ve izvestuvame deka letot broj 183 od Atina e odlo`en.Zaradi tehnicki problemi avionot od Atina ne mo`e da poleta.Letot broj 183 e odlo`en za utre...”-”Uste ova mi falese”-niz zabi promrmore Elizabeta nervozno. Ja prefrli cantata preku ramo od xebot ja izvadi pozlatenata tabakera, zede edna cigara i ne palejki ja se upati kon izlezot od aerodromot. Uspea da ja izbegne mesanicata na parkingot i se upati doma. Ne bese raspolo`ena da se vrati na rabota,a i veke go najavi svoeto otsustvo do krajot na rabotnoto vreme. Advokatskata kancelarija,prepolna so hartii samo bi go vlosila nejzinoto i onaka nedefinirano raspolo`enie
Vozejki mislite i bea nasoceni kon 3-4 reda napisani vo nejzinot omilen nedelnik od pred sedum meseci. Obicno ja preskoknuvase rubrikata “zziva” no ovoj pat ja procita preku 100 pati,potocno go procita oglasot potpisan kako “Zakopano bogatstvo”. Preku liceto i mina odvaj zabele`liva nasmevka,spomnuvajki si kako vednas se zamisli so lopata vo racete na nekoj pust ostrov. Ni poveke ni pomalku ,celi cetiri nedeli bese opsednata so nego. Magijata traese 24 casa na den. Se sluci da zagubi slucaj , koj na sud bi go dobil pocetnik,a kamoli iskusen i cenet advokat so deset godisno iskustvo. Toa ja cinese dosta pari,no poveke mir i spokojstvo. Ne mo`ese nitu da spie. Se razbuduvase po nekolku pati vo nokta i kako duh pred sebe go gledase uokvireniot oglas cijasto sodr`ina i bese dlaboko vre`ana vo glavata:”Mo`ebi sum jas tvojata srekna paricka - sifra Zakopano bogatstvo” . Zastana na semaforot. Golemoto crveno svetlo uste poveke ja voznemiri. ^ekajki go znakot pomisli deka odeweto doma samo uste poveke ke ja deprimira. Pogledna vo casovnikot,dade znak za vrtewe levo i se upati kon grobistata. Pocuvstvuva kako i se promeni raspolo`enieto. Ja opfakase sekojdnevnata monotona ramnodusnost so koja bese nerazdelna drugarka recisi 14 godini. Elizabeta, duri sega stana svesna za cigarata sto ja dr`ese me|u prstite. Nikogas ne pusese mnogu,no sega edna cigara navistina bi i godela. Vleguvajki niz golemata `elezna porta sto go oznacuvase pocetokot na ubavo uredenite gradski grobista, gledajki go golemiot prekrasen, trevnik i gustiot drvore sto kako zmija se izvivase pred nea stana svesna za toa kolku dolgo ne dosla tuka. Mo`ebi izgleda apsurdno,no za nea ova mesto znacese mnogu poveke od `elba za `ivot. Se parkira, go pogledna svoeto lice vo retrovizorot i izleze od avtomobilot. Nemase nikoj. Apsolutnata tisina se krsese od slabite soncevi zraci i sumoleweto na lisjata od topolite od tivkoto vetre. Ja vrati cigarata vo tabakerata, ja prefrli cantata preku sebe i sigurno zacekori po patekata. Vo mislite i se vrati nastanot, koj, vsusnost pretstavuvase kraj na pocetokot i pocetok na krajot na nejziniot `ivot...Kolku togas pred 14 godini bese mlada, srekna i vqubena. Cel svet bese nejzin. Na 14 fevruari,na Sv. Valentin, Denot na vqubenite, trebase da se venca za svojata srednoskolska qubov Alen.Vencavkata bese zaka`ana,podgotovkite zapocnati.Se bese tolku prekrasno sto i den denes ponekogas i se cinese kako neostvaren son. Tri dena po Bo`ik,pred recisi 14 godini i bese rodendenot. Polnese 21 godina. Za podarok od svojot sakan, majka i i tatko i , trebase da go dobie najubaviot nevestinski fustan. Nea ja ostavija doma da ja dovrsi rodendenskata torta. Tie otidoja da go kupat fustanot. Ne se vrati nikoj. Dojde policijata da i ka`e deka nejzinata majka,nejziniot tatko i neidentifikuvan mladic na okolu 26 godini zaginale vo teska soobrajkajna nezgoda...Go zabavi odot.Skrsna na sporednata pateka i zastana pred trite mermerni ploci.
-Prostete,ovoj pat ne vi donesov nitu eden cvet-promrmore poveke za sebe i sedna na klupata. Ja izvadi tabakerata,izvlece edna cigara,ja zapali i pocna da pusi. Golemite crni oci kako da i se prekrija so gust smog.Gledase bescelno i se cuvstvuvase beznade`no.Sakase da place no ne mo`ese.Od nea veke odamna kako da bea zaminati i solzite. ^uvstvuvase potreba za majka si, za tatko si, za Alen...Za nekoj sto ke bide pokraj nea. Strasno sakase da ne e sama.Samo poveke da ne e sama. Ja izgasna cigara i ostana da sedi na klupata. Se obide da zamisli kako bi izgledale nejzinite denes. Verojatno pobeleni i zdebeleni... ” Dosta Elizabeta,glavata gore”-kako da go zacu dlabokiot tatkov glas. Se strekna,se ispravi i se obyrna okolu sebe. Ja zanisa svojata ubava glava.
-Navistina treba da prestanam; blagodaram tatko-rece glasno, im mavna so rakata i se upati kon izlezot. Deneska sum vo forma-poluglasno si zboruvase...[to li ke mine niz mene dovecer...


******************************


Studenata voda ja smiri. Svojata crna nemirna kosa ubavo ja previtka vo golema frotirena krpa. Go pogledna svoeto telo vo ogledaloto. Otsekogas na nego i zaviduvale drugarkite,koleskite,pa duri i obicnite poznanicki. Elizabeta nikogas ne bese svesna za svojata sovrsena fizicka ubavina . Taa i ovoj pat bese SAMO zadovolna od svojot izgled. Ja oblece maicata so koja obicno spiese ,susejki ja kosata ja pregleda postata,gi slusna telefonskite poraki i go pogledna utresniot raboten potsetnik. Nisto znacajno,vo kancelarijata bi mo`ela da pojde duri okolu pladne. Se cuvstvuvase umorna. I trebase son. Nadvor pocna da vrne. Gi navlece zavesite i se strupoli vrz krevetot povtoruvajki nekolku pati glasno:moram vednas da zaspijam. Crnata kosa i se razlea vrz svilenata postelnina. Temninata i godese. Cvrsto gi zatvori ocite. Pobrzo otkolku sto se nadevase,sonot i doleta...bese toa let broj 183...


Utroto bese tmurno i vrne`livo. Le`ese na krevetot so sirum otvoreni oci plasejki se glasno da dise, da ne go narusi zvukot na do`dot sto se slusase od ulicata. Petnaeset do devet,a mo`ese da spie uste celi dva casa. Sepak bese budna i nevoobicaeno raspolo`ena. Koj veli deka vremeto i raspolo`enieto odat zaedno-si rece pritoa cudejki se na sto se dol`i ova nejzino utrinsko zadovolstvo. Ne mo`ese da se seti sto sonuvase, no veruvase deka dobriot son si go storil svoeto.Se protegna i go vkluci radioto. Dobriot ritam kako uste poveke da i ja razdvi`i krvta vo venite. \avolesto skokna i vo taktot na muzikata se upati kon bawata. Gi miese zabite koga go cu yvonceto. Koj bi mo`el da e?-pomisli . Doa|am-vikna i se upati kon vratata.
- Koj e ?
- G-ca, Elizabeta , telegrama...
Elizabeta ja otvori vratata,ja zede telegramata i zablagodaruvajki mu se na postarot se cudese sto mo`e ova da bide. Ja otvori vednas: “ Prosti-stop-denes-stop- nema-stop da dojdam-stop. Sredbata-stop- dopolnitelno -stop- ke ja dogovorime-stop. Pozdrav-stop-zakopano bogatstvo-stop.”
-Ocigledno mojata srekna paricka ja potrosiv pred da ja vidam ?!-mu se obrati na likot vo ogledaloto.Toa ti e Elizabeta tvojata sreka ,a ako sakas i sudbina. Ja stutka telegramata i otide da si napravi jako crno kafe. Bese razocarana no ne onolku kolku sto znaese da bide.-E, pa, gospodine “zakopano bogatstvo”-si prodol`i na glas-ako si dozvoluvate takov luksuz da ja otka`uvate nasata sredba koja i premnogu dolgo ja cekav,bi bila presrekna da mo`am da ti ka`am deka ova posebno me raduva...barem ke nema potreba da ti objasnuvam zosto mojata sreka za nesreka ja baram preku oglas...
Otide do toaletnata masa,go zede nedelnikot i go frli vo kantata za |ubre. Se oblece i vidno dobro raspolo`ena zamina na rabota.

******************************


Iako ne bese prostrana,advokatskata kancelarija na Elizabeta bese smestena vo bogatiot deloven kvart vo gradot,blizu centralnata sudska palata. Bese dosta elegantno uredena. Crno-beliot kontrast na mebelot bese dobar pokazatel za prisustvo na perfektna organiziranost. Nejzinata sposobnost i vernost vo rabotata,za nea, znacese mnogu poveke od ona sto kako prirodna ubavina go poseduvase. Sovrseniot red koj samata go sozdavase davase vpecatok deka i cadot od cigarata koja dogoruvase vo pepelarata e na vistinsko mesto, vo vistinsko vreme. Znaese deke ne e nekoja krupna advokatska yverka. Se dr`ese do svoite principi i vo “imeto na zakonot” i toa kako se gordeese na svoite advokatski pobedi i porazi. Ambicijata eden den da stane sudija ne ja napustase. No po dolgogodisnata advokatska praksa,znaese deka do nea nema da stigne preku nicij krevet. A do sega imase najmalku desetina takvi priliki. Tokmu toa i bese dovolna pricina da se dr`i ponastrana od kompromitirackite i provokativni pravni privatni krugovi. Dovolno i bese da ja cenat po strucnosta i kvalitetot na rabotata. Mo`ese da se tesi so faktot sto sepak bese pocituvana od svoite kolegi za ona sto go raboti. Sepak ,za `al, znaese deka najgolemiot broj od niv svojata pocit bi i ja iska`ale samo do kolku uspeat da ja smestat pokraj sebe, makar za edna nok.
- Dobar den Elizabeta,te ocekuvav podocna-i rece nejzinata pomosnicka Suzana koja veke tri godini rabotese za nea.
-Kafe ke dobies vednas,samo da ja dovrsam dokumentacijata za nasiot sreken cicko penzioner.
-Dobar den, Suzana-otpozdravi Elizabeta.
-Znaes, utrovo dojdoa od osiguritelnoto...Zamisli duri ni se izvinija za greskata. Kakvi gluposti...Tri meseca ne maltretiraat nas i onoj kutar penzioner i sega, op, ja nasle greskata...Super.Ocigledno ke treba da odam na kurs za kompjuteri.Ovoj nas seznajko se uste tesko go sovladuvam.Eve samo uste da pritisnam....oh ne,otide cel moj trud po |avolite...
Elizabeta smeejki se se dobli`i do biroto na Suzana kade taa veke na golemo go odvivase svojot prv dvoboj so noviot kompjuter i seriozno i rece: Sega ke moras se od pocetok.
Suzana pozelene.Ne e mo`no-vikna glasno. Gi pritiskav tipkite onaka kako sto treba.Posledno bese “R” i na monitorot trebase da izleze celiot prikaz na dosieto i...i da bide memeoriran...
-Dali navistina taka napravi Suzana-i ponatamu seriozna bese Elizabeta
- Da, sto na sto sum sigurna...ili pak zgresiv,mo`ebi...
-]e moram da razmislam za tebe. Mo`ebi e krajno vreme da dobies otkaz ili pak da zapomnis deka po “R” sleduva “enter” i daj da vidam sto si storila- i se smeese Elizabeta gledajki kako Suzana si ja vraka bojata na liceto.
-Blagodaram za pomosta-i rece bo`em luto.Odam po kafe,a pokraj nego ke go dobies i mojot otkaz. Sepak ke ti ostavam izbor. Ili jas ili tvojot nov seznajko-i rece odva`no poka`uvajki na kompjuterot.
-Pa, ako razmislam dobro- go prifati Elizabeta predlogot- bidi sigurna deka bi se odlucila za nego. No...bidejki se uste ne e usovrsen da vari dobro kafe te zadr`uvam tebe, a nego veke go pakuvam !?!
-Pameten izbor- zadovolno konstatira Suzana, gi stavi racete na svojata tenka polovina i dodade- te cestam duplo kafe.
-Bidejki celo utro vredno rabotam, - i se obrati Suzana nosejki gi crno-belite golemi filxani za kafe, zslu`uvam pauza..
Go ostavi nejzinoto kafe na masata,a taa udobno se smesti vo edna od foteljite. -Zabele`uvam, prodol`i, deka so tvojot dalecen bratuced odlicno si pominala?! Nestrpliva sum da slusnam kako izgleda. ]e dojde li deneska ovde...? Iako ne go poznavam mislam, pa duri sum sigurna deka ke se zaqubam vo nego- i rece nestrplivo ocekuvajki sto ke rece.
- Oh, Suzana, se zakikoti Elizabeta. Mojot dalecen bratuced ne dojde. Letot bese odlo`en, a utrovo dobiv telegrama deka sredbata dopolnitelno ke ja dogovorime.
Suzana se namurti. Pod oko ispituvacki ja pogledna.
-^esen zbor ne dojde-se obide Elizabeta da ja ubedi pritoa cuvstvuvajki se malku neprijatno sto ja mami. Nemase hrabrost da i ja ka`e vistinata, pa taka nabrzina ja izmisli prikaznata za svojot dalecen bratuced.
- Jas mislev deka tvojot princ e veke zaroben vo tvoite pregratki, a ti veke si vqubena vo mojot dalecen bratuced !-se obide da ja prenasoci temata Elizabeta.
-Vo celata rabota so tvojot bratuced nesto me predizvikuva. Ne znam se uste sto no ke ja docekam i taa sredba- i odgovori Suzana so malku potkrenata ve|a i nedoverliv pogled. [to se odnesuva do mojot princ,prodol`i so zadovolstvo,vecer me vodi na romanticna vecera pod yvezdite. ]e bidam presrekna ako pokraj priborot za jadewe vo racete ne ke moram da dr`am i cador, po cena na neboto da nema nitu edna yvezda. I dvete glasno se nasmeaja i razgovorot go prodol`ija okolu svoite rabotni obvrski. Vo prijatna atmosfera rabotea do krajot na denot ne spomnuvajki ni zbor poveke nitu za princot, nitu za bratucedot.
Sledniot den Suzana ne dojde na rabota, pa Elizabeta imase eden kup obvrski koi samata trebase da gi sredi i recisi nemase ni minuta vreme da misli na sebe. Se cuvstvuvase povredena i ocajnicki imase potreba da razgovara so nekogo. I nedostasuvase samo eden vagon hrabrost toa da go stori. I ostavi poraka na Suzana za utrinskite prioritetni obvrski i samo sto se upati kon vratata, zayvoni telefonot.
-Advokatska kancelarija na Elizabeta , povelete-qubezno se obrati na telefonskata slusalka.
-Zdravo Beti, milo mi e sto te “fativ” pred odewe-go cu sarmantniot glas svojot skolski drugar, i kolega Igor.
- Zdravo Igore, navistina na vreme me “fati”, veke izleguvav. Koe dobro te natera da se setis na mene, te nema so denovi da se javis kamoli da namines ? Mo`am da pogodam, imas nova devojka koja e tolku dobra sto i vo tvojot raboten potsetnik mora da zabele`is koga se gledas so nea.
- Me procita, mora da mi prostis, znaes, star drugar, deka koga ste VIE vo prasawe jas sekogas imam problemi. [to da pravam, sudbina. Veke pocnav da mislam deka site `eni na svetot me sakaat samo mene.
- Opa, decko, pa ti konecno si go resil problemot. Tajnata e konecno otkriena, nema potreba `enski da baras preku oglas- mu rece Elizabeta, sepnuvajki se od svoite zborovi.
- Of, blagodaram za tvoeto visoko mislewe za mene.Taka, znaci ,jas moite dami gi baram preku oglas !?! Blagodaram, Beti, i da znaes idejata ne ti e losa. Mo`ebi treba da probam. Kojznae, mo`ebi taka ke ja najdam vistinskata koja ke me zakotvi na suvo- i govorese Igor nitu pomisluvajki na ona sto Elizabeta go mislese vo ovoj mig.- ^uj, drugar, prodol`i Igor, vecer prireduvam zabava vo mojata morska kukicka. Bi sakal da dojdes, da se vidime i da go prodol`ime muabetov. Nisto posebno samo onaka kolku da se proveselime malku,a i da te zapoznam so moite deset novi devojki. ]e dojdes?
-Igore, znaes od koga ne sum bila na zabava?
-Tokmu zaradi toa, Beti te molam, ke bide super. Ne slusam poveke ni zbor od tebe,te cekam okolu 21 casot vo kukata pokraj pla`ata.
Ne uspea da izgovori ni zbor poveke, Igor i go zatvori telefonot. Pomisli da mu se javi da mu se zablagodari za pokanata i sekako da go odbie velejki mu deka veke ima zaka`an sosotanok. Znaese deka e zaludno da se rasprava so nego. Zgora na toa toj ke znaese deka go la`e. Podobro e utre podgotvena da go doceka koga ke namine da i se rzvika oti ne otisla, a potoa voobicaeno ke pojdat zaedno na rucek, ke se smirat i ke razgovaraat. Ja spusti slusalkata, go iskluci svetloto, zakluci i zamina. Na pat za doma kupi nekoi namirnici, namina do bibliotekata, zede nekolku knigi za da go “ubie vremeto “ taa vecer...
Se obiduvase da se skoncetrira nad knigata no toa nikako ne i odese od raka. Se napi kafe, pusti muzika no mislite i odlutuvaa sekoj mig na druga strana. Nervozno proseta niz stanot. Izede celo cokolado,mesto ne ja fakase. Gi izbroa site dvaeset udari na yidniot casovnik,ne znaese sto da pravi.
-Mo`ebi treba da si kupam papagal, razmisluvase Elizabeta glasno, togas ne ke moram da si razgovaram sama. Zapali cigara vovlece dlaboko i dvoumejki se samata sebe si se ubeduvase “Mo`ebi treba da pojdam na zabavata...” Ne cekajki da se premisli ja izgasna stotuku zapalenata cigara i so trcanica stigna do plakarot. Go izvadi omileniot minik, se razbira, i tesen i crn. Go oblece ja rascesla kosata, malku se nasminka i sedna da go ceka sledniot udar na yidniot casovnik. Resena da zamine kaj Igor pocna da ja obzema cudno cuvstvo. ^uvstvuvase tinejxerska vozbuda nebare ke odi na svojot prv sostanok. Elizabeta, tebe definitivno i vselenski brzo ti treba nekoj, mislese obiduvajki se da ja vrati svojata smirenost. ^asovnikot otcuka tocno dvaeset i eden . Za mig povtorno se dvoumese. Go popravi crviloto na ustata i zamina.
Za da stigne do “morskata kukicka” na Igor i trebaa 15 minuti vozewe pokraj Golemata pla`a. Vecerta bese prijatna. Malku studeno, no ne vrnese. Vozejki se se opusti, se cuvstvuvase prijatno.
Morskata kukicka, vsusnost, bese retko ubava gradba vo koja se isprepletuvaja minatoto i umetnosta. Nadvoresnosta oddavase vpecatok na dvorec od bajkite, a vnatresnosta bese ispolneta so volsebstvo koe ma|epsuvase. Elizabeta mnogu ja sakase ovaa kuka. Parkirajki go avtomobilot zabele`a kako Igor ja ceka potpren vrz skalite so ru`a vo racete.
- Da znaes, ke cekav uste deset minuti, a potoa ke dojdev i taka ubavo ke se tepav so tebe se dodeka na pocnese da me molis da te dovedam tuka !
-A jas odejki si od rabota, a imajki go ova na um kupiv eden karton evtini casi, mislev ako stignes da imam so sto da te ga|am...
- Milo mi e sto ne izbrzav i ne trgnav predvreme kaj tebe - i rece Igor, za `al mojot karton so ru`i go potrosiv. Mi ostana samo uste edna, bi mo`ela sekoe utro da ja stavas vo druga casa, i onaka sega gi imas premnogu. Ja pregrna toplo i ja vnese vo kukata. Drustvoto veke bese sobrano,gi znaese recisi site, se razbira, osven novata devojka na Igor. Od nea Elizabeta navistina se iznenadi.
- Drugar star, ova e nesto neverojatno, mu rece na Igor. Kade uspea da ja pronajdes?
-- Na kursot po angliski-tivko i odgovori- zamisli taa e mojot profesor, a sto e uste poloso premnogu mi se dopa|a. Ne samo sto e neverojatno ubava ima i dovolno mozok...Ti priznavam, za mene toa e premnogu. Beti, zamisli te molam, jas duri sakam da se o`enam so nea ...jas sum do usi zaquben vo nea...
- Kolku pati ova sum go slusnala ?! Definitivno te proglasuvam za zaguben slucaj. Oh, Igore, zarem tebe toa pak ti se slucuva. Ako za 24 casa ovaa ubavica ne stane tvoja `ena da znaes deka zasekogas ke ostanes nepopravliv ergen.
-Znam, mo`ebi so vo pravo no bi ti predlo`il da se oblo`ime: ako dobijam ke mi bides kuma, ako izgubam cela sedmica ke bidam pod tvoj strog nadzor i nema da najdam nova ...Va`i? e.
-Prifakam, cesno e- smeejki se mu rece Elizabeta. Premnogu e glupavo za da bide vistinito, no bidi siguren deka jas ke dobijam,a ti ke bides toj koj ke se kae. Sega begaj kaj tvojata profesorka pred da ja zeme nekoj drug.
Igor, bo`em nadueno ja pogledna, mavna so rakata taka omalova`uvacki, no ocite cudno mu sjaeja. Gledajki go kako kavalerski i se prikraduva na svojata devojka, se obide da go zamisli kako veren soprug. Toa verojatno vo momentov ne bi odelo, no kojznae,nekoja negova ubavica sigurno ke mu go najde krajot.
Zabavata bese dobra , atmosferata neposredna, a muzikata opustase. Iako bez partner ne se cuvstvuvase osamena. Razgovarase so gostite, se smeese na nivnite dosetki, gi slusase najnovite trac- ozboruvawa. Veke bese prilicno docna, nikoj se uste nemase namera da zamine. Elizabeta so pogled go pobara Igor. Bese idilicno zafaten so svojata devojka. Ne sakajki da ja prekinuva qubovnata zanesenost na domakinot tivko se pozdravi so ostanatite i nezabele`livo izleze.
Ja opfati morskata tisina isprepletena so senzualniot plisok na vodata. Toa bese tolku ispolneta tisina sto Elizabeta ja opi. Se cuvstvuvase ponesena. Gi soblece cevlite. Ja pocuvstvuva vla`nosta na sitnata pesok. Da bese desetina godini pomlada, sigurno bez razmisluvawe bi ja zadovolila svojata ocajnicka `elba...Sega vo ovoj moment da gi pocuvstvuva branovite vrz svoeto telo.
Kako da saka da si gi “namesti” mislite silno potrca. Trcase se dodeka ostana bez zdiv. Nozete ja bolea, a vo gradite pocuvstvuva tolku silen pritisok sto nesvesno krikna. Tisinata se narusi. I se pristori deka nejziniot krik gi zasili branovite. Stoese kako vkopana vo sitnata pesok. Go zapre diseweto. ^ekase se da se smiri: i taa i moreto i tisinata. Pomisli deka stoi cela vecnost, vsusnost, toa bese samo mig. Se se smiri. Sedna i ne se osmeluvase nitu da mrdne. ^uvstvuvase bolka. Bolka, dlaboka i teska nekade vo sebe. Obrazite i se narosija. Cvrsto gi stegna kapacite od svoite crni oci. Zaludno, solzite i nadojdoa kako vistinska plima. Placese bez glas. Napnatosta ja snemuvase so sekoja solza. Teloto i se olabavi. Kako da stana del od harmonijata okolu nea. Vo celiot svet bea sami samo tie, taa , moreto i tisinata. Se ispravi i bavno zacekori. Ne mislese na nisto. Samo odese, odese po Golemata pla`a. Stigna do Maloto pristaniste. Vsusnost toa ne bese nikakvo pristaniste. Toa bese mesto kade sto stoeja starite camci. Taa i site drugi,toa mesto go vikaa Malo pristaniste. Sedna vo eden od camcite i zapali cigara. Veterot si poigruvase so nejzinata kosa. Elizabeta malku se potsvitka za da ne i studi. Nabquduvajki go morskiot horizont vnimanieto i go odvlece siluetata koja i se dobli`uvase. Bese dovolno temno za da ne mo`e da vidi koj e. Najprvo se isplasi, no potoa vide deka e Igor. Ja promeni svojata polo`ba, i i go svrti grbot na siluetata sto doa|ase. Sega gledase kon gradot. Gi zatvori ocite, go cekase Igor da i se pribli`i dovolno blisku. Koga go pocuvstvuva negovoto prisustvo silno prosepoti: Sedni i slusaj me...
Kolku vreme se poznavame?! Znaes li kolku malku zanaes za mene...Ili da bidam poprecizna,znaes li deka ni ti nitu koj bilo drug znae nesto za mene. Ne veli nisto,znam. Jas sum taa koja samata sebe si se zabarikadira so neproboen stit. Toa mo`ebi e i podobro otkolku sto mislis deka e no...sega koga veke nikoj ne se trudi silno da go urne i da stigne do mojata samotija, jas vnatre veke ne mo`am sama. Znaes, Igore, jas sum vqubena. Ha, ha, ha mo`es li toa da go zamislis... Da ke ti ka`am i vo kogo. Vo eden glupav i premnogu glupav oglas. Dobro slusna- oglas, a ne covek. A toj oglas ili pak da pretpostavime covek koj verojatno sama jas si go izmisliv i normalno, nenormalno, se zaqubiv vo nego se vika ili da bidam po tocna ima sifra “zakopano bogatstvo”. Mo`es slobodno da me smetas za luda, zasto verojatno sum navistina luda. Sedum meseci isprakam sifrirani pisma, poraki, isti takvi dobivam. Mo`es da zamislis kakov covek sum nasla za sebe. Onaka vistinski ,kakov sto sakav. Visok, crn ,vreden. Intelektualec, se razbira, pravnik. Gi saka istite raboti sto gi sakam jas. Toj me saka mene, jas go sakam nego. Ima samo eden problem...jas postojam, eve me tuka sum...a nego go nema. Verojatno nikogas i ne postoel. Znaes, mo`ebi tokmu vecerva sfativ deka kolku sum luda tolku sum i glupava. Da, kolku dobro zvuci “glupava intelektualka so siroki poznavawa bara qubov preku oglas.” Ha,ha ha, dobro, neli! Totalno poni`uvacki. ]e ti veruvam ako ne mo`es da poveruvas vo ova. Mo`ebi ne mi stoi no jas toa go storiv, Igore. Ima i uste nesto. Pred dva dena bev na aerodrom, da ja precekam mojata qubov, moeto zakopano bogatstvo. Pretpostavuvas sto se sluci? Toj ne dojde zasto i nema koj da dojde. Stanav `rtva na nekoja izopacena pubertetska igra. Da, nekoj svoite fantazii gi nudi vo vesnik, a jas Elizabeta , obrazovana zrela `ena ,pravnik, “te`ok plen” za onie koi me znaat ili cule za mene,sum glupava guska i nisto poveke. Elizabeta pocna povtorno da place. Ovojpat silno i glasno. Ne se gri`ese sto ke ja narusi tisinata. Ne se gri`ese sto go otvori konecno svoeto srce . Igor ja stavi svojata jakna vrz nejzinite ramenici. Bez zbor ja stegna nad laktovite i ja bakna nejzinata razveana kosa. Niz solzi Elizabeta prosepoti: Iako ne postoi jas go sakam onakov kakov sto e. Verojatno sama go sozdadov. Prv pat po tolku godini povtorno sakam Igore, go sakam duri poveke otkolku sto go sakav Alen. Toa uste poveke me boli.
Kako vremeto da zastana,tisinata stana posilna. Elizabeta gi izbrisa solzite od ocite i se svrti. Nemase nikoj. Se obyrna nekolku pati okolu sebe, ocekuvase da go zdogleda Igor. Bese sosema sama na Golemata pla`a. Za mig ne bese sigurna za negovoto prisustvo tuka. Ja utesi jaknata koja ja zabele`a na svoite ramewa. Gi zede cevlite vo racete i potrca. Ovoj pat doma...
Vikendot go pomina doma vo depresivno raspolo`enie.Toa sto ja “dr`ese” bese rabotata, uspea da sraboti raboti koi bez brzawe bi gi sreduvala slednite dve sedmici. Ne odgovarase na telefonskite povici,a imase i dovolno vreme da go sredi stanot. Napravi nekoi izmeni vo dnevnata soba. Vo ponedelnikot stigna prva vo kancelarijata. ^ekajki ja Suzana go podgotvi dnevniot raboten nalog i svari kafe. Piejki go gi preslusa telefonskite poraki. Me|u drugite se javil i Igor. Mu bese blagodarna sto ne ja spomnal sredbata na pla`ata. Na vratata od nejzinata kancelarija se pojavi Suzana. Nasmeana do usi i ocigledno dosta izmeneta. Elizabeta zina da ja pozdravi no taa ja prevari:
-Moras da priznaes deka izgledam “strasno” ?
-Suzana, jas sum impresionirana, neverojatno, na sto se dol`i ova?!
-Ova znaci deka pred vas e edna nova Suzana, koja poveke nikoj ne mo`e da ja skrsi.Bi te zamorila so sitnici, pa zatoa ke napravam eden grub presek. Mojot quben princ go fativ kako me mami. Dva casa bev kako mrtva, povredena i besna, ostanatite 24 casa u`ivav. Bev vo najdobrite saloni vo gradov, gi probav najdobrite tretmani. Najposle ja promeniv i frizurata i da znaes kako samo dobro se cuvstvuvam. Kako pak da sum se rodila, a ovoj pat ke vnimavam komu mu otstapuvam del od mojot `ivot.
Elizabeta neodredeno ja gledase nekolku miga:-Imas nesto planirano za popladnevo ?-ja prasa.
-Ne,zosto ?
-Bi te molela za edna usluga...]e sakas li na site tie mesta da me odvedes i mene...
Suzana, bese iznenadena ja gledase so sirum otvoreni oci . Nesto ne e vo red ?!- nesigurno ja prasa...
-Mo`ebi...va`i li dogovorot..
-Da,va`i promrmori Suzana gledajki ja “belo”. -Ova ne mislev deka ke mi se sluci. Pa ti si perfektna sto ke menuvas...?
- Samo sakam da se cuvstvuvam podobro Suzana.Tokmu kako ti. Mislis ke uspeam?
Na Suzana i svetnaa sinite oci- Sigurno ke ti uspee, no samo pod eden uslov ?!
Elizabeta klimna so glavata.
-[efice, popladnevo jas ke ti bidam gazda,podgotvi se za tretman “A-la Suzana”. Uspehot e zagarantiran...


******************************


Suzana ne ja ostavi Elizabeta, nitu nabrzana da skokne do doma. Recisi ja svlecka so sebe zapocnuvajki go svoeto specijalno tretirawe:
-Najbiten e rucekot,odime vo eden super italijanski restoran i taka dobro ke u`ivame vo hranata sto vo nitu eden moment na smees da mislis na kaloriite. ]e gi potrosime do posledniot gram , nemoj da se plasis. Restoranot bese prekrasen. Elizabeta prv pat doa|ase tuka, sto ne bi se reklo za Suzana. Poslugata se vrtese okolu niv segovito razgovarajki so nea. Se smestija vo edno malo mosne intimno separe, daleku od qubopitnite pogledi na gostite. Suzana na nejzino iznenaduvawe, hranata ja naraca na inzvoreden italijanski, taka sto se dodeka kelnerite ne ja prenatrupaa nivnata masa so najrazlicni jadewa, Elizabeta, ne znaese sto se ke mora da jade.
-Nema sansi ova da go platime , a kamoli da go izedeme-zaprepasteno konstatira Elizabeta.
-Ne se nerviraj, koga mo`am ova jas da si go dozvolam, mo`es i ti. Navistina. Vprocem, jas te cestam. ]e bides zaprepastena koga ke vidis deka e neverojatno vkusno i u`asno evtino...I ako ne sakas da naracam uste tri pati po tolku ke moras da jades. Samo moment, Elizabeta, pred da pocneme treba uste nesto. Se obzrna zad sebe i zadovolno izvika: -Eve go, doa|a! Vistinskata hrana ne e nisto bez vistinsko vino. ]e bides odusevena, ova e najdobroto crno vino na svetot.
Kelnerot im gi napolni do polovina casite i im po`ela prijaten rucek. Elizabeta bukvalno bese preplasena od kolicestvoto hrana sto trebase da ja jade.
-Pred da pocneme da se hranime da nazdravime za nasiot tretman. Vnimavaj samo edna goltka.
Bez bilo kakov prigovor Elizabeta gi sledese nejzinite upatstva. Pocuvstvuva kako vinoto i se vpiva vo venite. U`ivaa vo rucekot razgovarajki i smeejki se.
-Goso|ice Elizabeta, -i se obrati veselo Suzana, ima li nesto sto ne dojadovme...Elizabeta kako da ne im veruvase na svoite oci.
-Moram da priznam, ova bese poveke od vkusno. Bi mo`ele samo uste po edna casa vino...
- A, ne. Ni treba uste edno sise, no toa ke go poneseme so sebe.
Kelnerot im donese uste edno sise vino, platija i si zaminaa. Elizabeta mislese deka slednata stanica ke im bide nekoj dobar modno-rekreativen salon. So poluotvoreni oci sledese kade odat. Se zacudi koga sfati deka go napustaat gradot. Kade odime ?-prasa.
-Opusti se i u`ivaj,ova e vtoriot del od tretmanot “ a-la Suzana” .
- Jas mislev...
- Podobro nisto ne misli, se prepusti mi mene. Neli se dogovorivme taka...Ako postavuvas izlisni prasawa da znaes ti ke vozis !
Elizabeta nemo gi krena ramenicite vo znak na soglasnost i pokornost. Gledase niz prozorecot. Ne mo`ese da go vidi plamenot
koj gorese vo ocite na Suzana.
Po 15- minutno vozewe Suzana zadovolno objavi:- Stignavme...
- Ima kozmeticki salon vo svetilnikot ???
- Elizabeta, jas ne ti rekov “stignavme vo kozmeticki salon” tuku samo STIGNAVME. Ajde, sobleci gi cevlite i pobrzaj. Najubavo e pred da se stemni.
-Ne znam zosto no ova veke mi se dopa|a...
Bosi, dvete potrcaa po mermernite skali na svetilnikot. Recisi bese mrak. Siviloto sto go obvitkuvase kopnoto i moreto bese kako srebrena prasina koja bavno se rasprskuvase vo morskite dal gi. Sonceto izgledase kako tivok ogan pred zgasnuvawe. Ovde-onde se zasiluvase nekoj zrak,koj, kako za mig dvoumejki se sepak dlaboko se nurnuvase vo morskiot horizont.
Potpreni na ogradata i dvete u`ivaa vo gletkata. Gledaa kako umira uste eden den. Gledaa kako se ra|a nokta. Na vidikot kako pecurki niknuvaa yvezdite. Se odyva i svetilnikot. Za mig kako se da pocrvene,a potoa samo odblesocite na crvenoto svetlo ja branuvaa vodata.
-Prekrasno, tolku vreme, apsolutno celiot svoj `ivot sum ovde i ne mi padnalo na pamet da dojdam na svetilnikot-prosepoti Elizabeta palejki cigara,- Kolku li vakvi mesta ima okolu mene...
- Verojatno poveke otkolku sto mo`es da zamislis, Beti. Ova e samo edno. Stanuva studeno, ajde da se kacime najgore, vo staklarnikot e prekrasno.
Kako da se iskacija na vrvot od svetot. Sega niz stakloto imaa uste podobar vidik. Suzana kako doma, pronajde stolciwa, kartonska kutija, casi.
- Mislam deka nisto nema da ni nedostasuva osven televizor i telefon.
Suzana, sto sakas da storis. Ova e prekrasno samo ne znam na sto celis.
-Pa ti sakase samo da se cuvstvuvas dobro, neli ? Ako e taka znaci celta e postignata. Sedi i u`ivaj. Suzana go otvori siseto so vino i nazdravi:- Za naseto odlicno cuvstvuvawe sega, ovde i zasekogas.
Izvesno vreme i dvete molcea. Prva prozbori Elizabeta.
- Pravis malku da se sramam od tebe ?!
-No nema zosto...
-Ima, na nekoj nacin jas te izlagav ili ne ti ja ka`av vistinata...
-Pretpostavuvam toa e nesto okolu tvojot bratuced ?
Elizabeta potskokna. -Ti znaes ?
-Ne , ne-odrece `estoko Suzana, samo bese malku somnitelna,cudna, tainstvena...pomisliv mo`ebi...
-Ova sto sega ke ti go ka`am ni na son ne bi go pomislila.
Elizabeta uste ednas ja raska`a svojata `ivotna oglasna prikazna.
-I, sto velis?-ja prasa nakraj.
-Nema da se lutis?
- Nema
-Vetuvas?
-Vetuvam!
Suzana pocna da se smee. Navistina se smeese. Elizabeta ja gledase so sirum otvoreni oci. Naednas i nejze nejzinata prikazna i se pricini neverojatno smesna. Pocna da se smee i taa.
- Ova e verojatno od vinoto-smeejki se se pravdase Suzana.- Ova e najsmesnoto nesto sto sum go slusnala od tebe...
Se smeeja do besvest. Na sekoj obid da prestanat smeeweto samo se zasiluvase.
- Ova nema kraj-vikase smeejki se Elizabeta, da se natprevaruvame do avtomobilot...
Recisi istovremeno pristignaa. Sednaa vo avtomobilot mrtvi umorni od trcaweto i smeeweto.

******************


Utredenta bese, vrne`livo. Elizabeta na rabota dojde so taksi.Vozejki se po stoti pat konstatira deka prekrasno se cuvstvuva. I bese lesno na dusata, a se cuvstvuvase i kako da e prepolna so `ivotna sila. Suzana veke bese pristignata i ocigledno vo dobro raspolo`enie ja ocekuvase na samoti vrata.
- Elizabeta, zemi mnogu, mnogu, vozduh i te molam nemoj da mi se onesvestis...Go mrazam toa.
Elizabeta prasalno ja pogledna.
- I jas ne znam sto e ova no vleguvaj i gledaj.
Kancelarijata bese zatrupana so rozi. Gi imase vo sekakvi boi i nasekade,na biroto na podot, na kaucot...
-Ova e vo znak na blagodarnos od nekoj nas klient?
-Ne.
-Kompenzacija !?
- Ne.
-Dobivme tu|a pratka?
-Ne.
-...Ovie se za ...mene
-Da.
-Koj gi isprati ?
- Nikoj...mislam nema nikakva poraka.
- I sto sega ?!
-Pa , cii da se prekrasni se i sozdavaat cudesen miris. ^uvstvuvas? samo nekako da gi sredime pred nekoj da ne naceka vaka. ]e pomislat lu|eto deka od advokatska kancelarija sme na pravile cvekarnica.
Elizabeta stana svesna kako silno treperi. Niz glavata i pominaa iljadnici nesta. Znaese deka ova mo`e da go stori samo eden covek na svetot. ^ovek po kogo patese i mislese deka ne postoi. Od druga strana toa izgledase apsolutno nevozmo`no. Spokojstvoto, dobroto raspolo`enie pukna kako meur od sapunica. Se cuvstvuvase povtorno povredena. Ja zamoli Suzana nekako da se snajde so rozite, a taa kako bez glava se strca kon sudot.
Do sledniot spor imase uste saat slobodno vreme. Ne sakase da se vrati vo kancelarijata. Sleze vo bifeto. Naraca kafe, sendvic i kisela voda. Rastrepereno stavi edna cigara me|u svoite usni koga nozdrite i gi nadrazni miris na roza. Se sepna no vo istiot mig go oseti silniot predizvikuvacki maski parfem na Igor.
-Povelete mlada damo-i se obrati davajki i roza. Znaes od kade ja kupiv. Utrovo cuv na radio “rasproda`ba na rozi” - malku se iznenadiv, no da znaes dobro si se setila. Igor ja zadevase.
- Drugar, sekoja ti cest, no da, znaes ne si fer. Mo`ese barem da mi ka`es. Koj e tipot koj e obzemen so tebe...
-Nemoj, Igore. I jas sum iznenadena...,a ti verojatno mo`es da pretpostavis ?
- Jas apsolutno nisto ne mo`am da pretpostavam. Tolku si tainstvena. Zosto ne go dovede na zabavata ?
- Otvori se zemjo- niz zabi procedi Elizabeta.
-Sakas kafe ? Jas ispiv edno, no ke pijam uste edno i sakam da ja slusnam prikaznata...
-Se nadevam jaknata ne ti pritrebala .
-Koja jakna ja prasa Igor zacudeno.
-Igore, ne sum vo sostojba da se raspravam so tebe. Onaa vecer...
Igor nenadejno stana davajki mu nekomu znak da se upai kon nivnata masa.
- Nema ni pet minuti otkako se otka`av od denesnoto cekawe. Mislev povtorno nema da dojdes.
Toplo se pregrnaa so covekot vo temno siv kostum. Dozvoli, Elizabeta ova e mojot najdobar prijatel Leonard.
Leonard, imas ekskluzivna cest: Elizabeta, najdobrata drugarka i koleska na ovoj svet. Se rakuvaa. Mornici minaa niz teloto na Elizabeta. Stranecot ja ma|epsa.
-Jas sum vooduseven- prokomentira gledajki ja zadovolno Elizabeta.Moram da ti priznam deka pred tebe sum zaguben Igore. ^oveku kako ja sobiras ovaa cela ubavina okolu sebe. Pretpostavuvam, najdobrite devojku vo gradov se tvoi poznanicki.
-Prijatelka, prijatele, vnimavaj-go popravi Igor. Najdobrata sto postoi.
Sinite oci na Leonard kako da ja skeniraa. Elizabeta pocrvene. malku zbuneto pocna da si bara zapalka niz cantata.
-Dozvoli i se obrati Leonard predviduvajki ja nejzinata namera.
-Blagodaram...Vie ne ste odovde ?-strame`livo go prasa Elizabeta pritoa odvaj izdr`uvajki go negoviot direkten pogled.
- [to ve natera toa da me prasate?
-Prostete, ne sakav da ve navredam no kako da zabele`av nekakov akcent...
- Retko koj uspeva da go zabele`i. Vo pravo ste. No toa jas go narekuvam mediteranski prizvuk. Se javuva obicno koga sum impresioniran ili vozbuden...vo slucajov i dvata uslovi se ispolneti.
Elizabeta pak pocrvene. Ne sakase stranecot da doznae deka ja voznemiruva. Iako negovite oci kako direktno da i gledaa vo dusata ne se predavase. Grcki- mu rece.
- Bidete sto na sto sigurni-rece Leonard cudno nasmevnuvajki se. Imate nekakvi bliski kontakti so Grcija...?
- Mo`e da se rece.
- Gledam deka se snao|ate- se vkluci Igor vo dijalogot. Nabrzo ke imate vistinska tema za razgovor, cuvstvuvam...Samo ke moram malku da ve napustam. Leonard daj mi 15 minuti da ja dovrsam mojata rabota. Pogledna vo casovnikot. - Beti, ke vnimavas li malku na nego ? Ne cekajki odgovor gi udri dvajcata po ramenicite i brzo zamina.
Nastana tisina, cudna pa duri i neprijatna. Na Elizabeta sekundite i se cinea casovi. Sakase da zapocne nekakov razgovor so neznajnikot no nisto pametno ne i doa|ase na um. ^uvstvuvase kako toj bezstramno ja gleda. Istovremeno toa i godese no i ja nervirase.
- Vie ste ovde slu`beno ?
-Aha.
- ^esto doa|ate?
- Pa..da..
- zziveete vo Grcija ...
-Mo`e da se rece.
Imate brod?
-Aha.
- Pravnik ste?
-Toa se zabele`uva.
Se cuvstvuvase glupavo. ^ovekot sakase poveke da ja gleda otkolku da razgovara so nea. Pocna nervozno da tropka so prstite na masata . Za mig pogledite im se vkrstija i taa zatreperi. Stranecot poluglasno se nasmevna.
-Ka`av nekoj vic ?-grubo mu se obrati.
-Ne, jas onaka... ne znam dali da ve smetam za srna ili...lav...
Go prostrela so ocite.-Moram da odam, se nadevam nema da vi bide zdodevno dodeka se vrati Igor, imate za sto da razmisluvate. Ne cekajki nikakov odgovor Elizabeta stana i si zamina. Dolgo vreme vrz sebe go cuvstvuvase negoviot pogled. Sredbata so privlecniot stranec ja izvadi od kolosekot pa taka sosema zaboravi na svojata “cvetna gradina”. Za toa cudo stana svesna koga povtorno se vrati vo kancelarijata.
-Suzana, otkri li koj ja premestil gradskata cvekarnica kaj nas ?
- Ne, g-ce, no verojatno Vasite i moite pretpostavki se tocni...
-Na sto se dol`i ovaa uctivost ?
- Prostete, imate gosti. Tie se tolku...kako da ka`am... neverojatni, zgodni, a bogami i opasno privlecni...
-Elizabeta gledase kako Suzana “se topi” - Tie? - zacudeno ja prasa.
-Dobro de, toj, prosepoti Suzana. ^ovekot e strasen, kade go najde? Vo tvojata kancelarija e, te ceka recisi cel cas. Posetata e privatna, Suzana i namigna i priguseno kikotejki se se vrati na svoeto rabotno mesto.
-Ne mo`am da poveruvam-promrmori Elizabeta. Odednas ja fati panika. Otide vo toaletot. Zjapase vo golemoto ogledalo ne znaejki sto da pravi. Si ja popravi sminkata,ja rascesla svojata gusta crna kosa,go popravi mini zdolnisteto.”[to bara ovde”-mislese neprestajno. Kako plimata i osekata da se sudiraa vo nea. ^as si laskase samata sebe, cas u`asno go mrazese. “Ovoj pat, nema da me pobedis“ -si rece, imajki na um deka nema da mu dozvoli taka lesno da ja “slizne’ kako pred nekoj cas. Premnogu sigurna vo sebe vleze vo svojata kancelarija. Se padna vo voda koga pogledite im se sretnaa.
- Toa ste vie- poveke konstatira otkolku sto iznenadeno prasa. Sedna na udobnata fotelja sproti nego. Opkru`ena so bezbroj rozi izgledase uste pozavodlivo. Vo ocite kako da mu branuvase moreto. Crnite kadri sovrseno mu stoeja na negoviot aristokratski profil. Desnata ve|a mu bese potkrenata. [irokite ramenici doa|aa do potpoln izraz vo negovoto sega sportsko sino palto.Tesnite farmerki gi pravea uste podolgi negovite silni muskulesti noze. Nosese patiki, a izgledase elegantno i seksi.
- Zadovolni...ili mo`ebi ne ? Ja prasa so cuden sjaj vo ocite.
Elizabeta, sfati deka ja “cita” kako otvoren bukvar. So golem napor ja prifati igrata:- Zadovolna od sto?
-Verojatno ke bevte posrekni ako na moe mesto bese covekot koj tolku mnogu ve saka, sto verojatno bankrotiral zaradi vas?!
-Od kade idejata deka rozite nekoj mene mi gi kupil?
- Bi bilo golema steta da ne e taka...
-Toa ne e Vasa rabota !
- Vo pravo ste, ne e.
Nastana tisina. Napnata. Elizabeta pocna da cepka po svoite fascikli, nadevajki se deka Leonard ke sfati oti ima rabota. Leonard so zadovolstvo ja posmatrase.
-Jas...ovaj ,znaete ako...
-Nema problem-i rece mo`am da ve pocekam i vo kancelarijata na vasata sarmantna koleska.
Elizabeta pocrvene,bese besna i usramena. Srceto tolku silno pocna da i bie sto se plasese i toj da ne go slusa. I doa|ase ednostavno da propadne vzemja. Sepak uspea da se vozdr`i,napravi polukru`no svrtuvawe so svojata fotelja, zede zdiv i ne gledajki go go prasa: -A za sto ke me cekate?
- Mislam, persiraweto ne e poveke potrebno. Sepak iako kratko,bi rekol, deka se poznavame dovolno...ili da bidam poprecizen te poznavam dovolno za da te odvedam na vecera...Neli?
^ovekov ja izluduvase.
-Za vas,15 minuti e dovolno vreme nekogo “dobro” da poznavate?!
-Ti preci li toa ?
-Da.
- Togas navistina imam pricina da te cekam. Daj mi poveke vreme da te zapoznaam podobro. ]e bidam kaj Suzana i veruvam nema dolgo da se zadr`is -i rece i so nasmevka na usnite, koja Elizabeta ne ja vide, izleze od nejzinata kancelarija.
Elizabeta pocuvstvuva slabost vo nozete, glavata i bucese. Stranecot neverojatno ja privlekuvase. Pominaa casovi. Elizabeta umorno sedese slusajki kako vo sosednata prostorija Leonard i Suzana bucno si prika`uvaat. Ednostavno se plasese da izleze od kancelarijata. Na pamet i pa|aa takvi raboti sto vo eden mig bese podgotvena da izleze preku prozorecot samo uste ednas da ne se sretne so nego. Se obide da go pronajde Igor, se razbira bezuspesno. Jasno i bese deka ako ne saka zasekogas da ostane me|u tie cetiri yida ke mora uste ednas da se sooci so nego. Nejzinata “zagubenost” ednostavno ja vadese uste poveke od takt. Nemase poveke nitu cigari. Ja izluduvase negovata trpelivost. Pominaa recisi tri casa,a toj...ja cekase.
“ Treba samo malku da se priberam i na toj naduen glupak da mu dadam na znaewe deka nemam vreme za nego”. Ja prefrli cantata preku ramo i izbroja do 100 pred da ja otvori vratata. Leonard i Suzana kako da ne ja zabele`aa. Tolku zaneseno i `ivopisno razgovaraa za grckite bogovi sto Elizabeta ne im izgledase nitu kako duh. Bez zbor izleze zad sebe tolku silno treskajki ja vratata takasto prozorcite se zatresoja. Odese poleka ocekuvajki Leonard da ja sopre. So sekoj sleden cekor napnatosta, besot i lutinata i popustaa. Stigna do svojot avtomobil no nikoj ne ja zapre. Se pocuvstvuva tolku bedno i povredeno sto morase da place. Kako nisto poveke da ne i bese va`no. Ostavi solzite da i go vla`nat ubavoto lice vozejki na kaj doma.
Pred da izleze od avtomobilot se pogledna vo retrovizorot. Izgledase u`asno,solzite i ostavija tragi. Ocite i bea prazni. Stavi ocila za sonce i pobrza da stigne doma. Kacuvajki se po skalite go barase klucot vo cantata. Se stapisa koga pred vratata od svojot stan go zdogleda Leonard kako stoi so roza vo racete. Klucevite i padnaa. Bez zbor toj gi podigna i i gi podade. Go gledase preku ocilata ne veruvajki im na svoite oci. Kako da prestana da dise, kako da bese zalepena za podot. Dojde preblisku do nea. Vo nejzinata raka ja stavi rozata. Ne`no ja pogali po liceto, ja podigna nejzinata brada i samo gi dopre nejzinite usni. Bez zbor Leonard zamina ostavajki ja Elizabeta i ponatamu da stoi kako zalepena za podot, cuvstvuvajki kako negoviot bakne` i gori na nejzinite usni.
Vidno neraspolo`ena slednoto utro vleze vo kancelarijata. Nasmevkata na liceto od Suzana iscezna koga ja vide.
-Otka`i se za deneska. Za nikogo, apsolutno za nikogo ne sum tuka.
Suzana samo klimna so glavata i se zafati so rabota. Kafeto i go odnese vo kancelarijata no ne se osmeli da ja prasa nisto. Elizabeta se obiduvase raboti. Pred krajot na rabotnoto vreme Suzana takticno i ponudi tretman, no taa nezainteresirano ja odbi. Pomisli deka “Svetilnikot” mo`ebi ke ja spasi, no znaese deka toa ke bide samo uste edna grska. I trebase son. I slednite nekolku dena gore - dolu i pominaa vo isto raspolo`enie. Se otepuvase vo rabota obiduvajki se da go otrgne od svoite misli. Navecer citese do besvest. Prakticno, go docekuvase sekoe sledno utro budna plasejki se od samata sebe, od mo`nata sredba so sopstvenata dusa i svest. Nejziniot bedem samo go zacvrsti prilikata koja i se pru`i. Trebase da zamine na nekakov seminar so uste cetiri svoi postari koleski. Trebase sobata da ja deli so niv. Prifati bez dvoumewe.
Seminarot bese isklucitelno strucen i obemen sto i odese vo prilog. Taka vrakaweto doma ne i bese tesko. Osve`ena no daleku od svojata forma poleka si doa|ase na sebe. Vo me|uvreme Suzana se oslobodila od podarenite rozi i recisi se bese kako porano...No...Veke nagolemo pocnaa ozboruvawata i nagoduvawata. Elizabeta ne propustase deloven ili bilo kakov drug rucek. Pocna da odi onamu kade sto ke ja pokanea. Ne preskoknuvase nitu edna sredba, promocija zabava... Toa se slucuvase za prv pat vo nejzinata kariera, za prv pat vo nejziniot `ivot. Suzana napravi nekolku bezuspesni obidi da ja skrsi i otvori. Izmisluvase iljadnici pricini da ja isprovocira nejzinata `elezna ramnodusnost, no apsolutno bez rezultati. I se bese taka dodeka eden den ne zayvoni “crveniot telefon”.
- Alo, Elizabeta, ova ke bide najludoto nesto sto dosega si go cula od mene. Se sekavas li na mojata profesorka po angliski jazik. Taa sto ja zapozna na zabavata. Nema vrska. Znaes li sto se sluci so nea?
-Ne.
- Kako da ti ka`am...se oma`i...
- Da, i sto e tolku bitno ?!
-Znaes li za kogo ?
-Ne, i toa e poslednoto nesto sto deneska bi go storila: da doznam za kogo se oma`ila tvojata profesorka .
- Elizabeta, pa ti ne me sfakas seriozno. Ne mo`es ili ne sakas da razberes.
- Igore, ne si igraj so mene, nemam ni vreme ,a i ne sum raspolo`ena za takvi gluposti...
-Elizabeta...
-Da.
- Jas se o`eniv !
- Molam ???- Elizabeta kako da se razbudi. Kako nekoj da ja tresnal od zemja.
- Igore,povtori sto rece...
- Ha,ha, ha zneav deka ova ke te vrati me|u `ivite. Da Elizabeta, jas se o`eniv. Treba li da ti ka`am za kogo ?
- Kade si,od kade mi se javuvas- go prasa Elizabeta vozbudeno.
- Jas sum vo “Morskata kuka”.
-^ekaj me, doa|am vednas.
Premnogu vozbudena i premnogu srekna zamina vo Morskata kukicka. Igor ja cekase. Koga go vide blesokot vo nejzinite oci znaese deka Elizabeta nesvesno gi otvori svoite porti. Se pregrnaa, a Elizabeta
nemo`ese da progovori nitu zbor, lipase na glas. Placese od sreka, placese za da ja isplace svojata bolka sto bese zatvorena vo nea. Koga burata stivna, dr`ejki se za raka trgnaa po “Golemata pla`a”. Vo svoj stil Igor ja zasmejuvase do besvest objasnuvajki i kako “vlegol v tavce”. Bese presrekna za nego i oficijalno se soglasi da mu bide kuma. I bidejki svadbata trebase da se organizira sto e mo`no pobrzo, Elizabeta prezede se vo svoi race. U`ivase sto e del od seto toa,gi isplanira i najmalite sitnici. Svadbata ja zaka`aa za po deset dena. Slucuvawata ja navratija na minatoto. Bese svesna deka potsvesno uste ednas ja podgotvuva svojata svadba...
I kako sto obicno nejze i se slucuvase...Igor tri dena pred nastanot dojde vo kancelarijata:
- Beti, se e gotovo i apsolutno besprekorno. Ova nikogas nema da ti go zaboravam. Sakam samo da te zamolam za uste edna rabota ?
-Nema problem, neli sum ti kuma ! ]e mavnam so moeto volsebno stapce i rabotata e sredena- raspolo`eno go zadevase Elizabeta.
- Se sekavas na Leonard, neli? Ne bi sakal koga ke stigne da...
Elizabeta nisto poveke ne slusase. Po kojznae koj pat nesto se skrsi vo nea. Zavesata povtorno padna, sjajot vo ocite iscezna. Ne sakase da go navredi Igor. Ne sakase da ja zaseni negovata sreka. Ne sakase toj da se posomneva vo nesto. Obiduvajki se da vladee so sebe gi slusna negovite posledni zborovi : “ ke dojde zadutre okolu pladne so letot broj 183 od Atina...”
- Vo red, se obiduvase da zvuci kako pred malku, nema problem. A ako toa e se, trgni mi se od pred oci i ne sakam da te vidam do svadbata...
Komentirajki go nejzinot odgovor Igor izleze od kancelarijata. Elizabeta se strupoli vrz foteljata. Se cuvstvuvase prazno i bolno. Vo usite i odeknuvaa zborovite “Leonard, let broj 183”. Pa neli e toa brojot na letot od nejziniot oglas ...? Ja zatrese glavata.Sudbinata povtorno bezmilosno si poigruvase so nea. Veke odamna ne pomislila na oglasot...A Leonard... Posaka da si zamine doma. Ova morase da i se sluci porano ili podocna. Morase da se pogledne vo ogledaloto...Zosto tokmu sega i vaka.
Bese zbrkana , preplasena i sto e najbolno, u`asno osamena. No bidejki , normalno, rabotata i se iskomplicira doma ja doceka uste edno iznenaduvawe : “ doa|am zadutre so letot broj 183 od Atina. sifra zakopano bogatstvo”. Zjapase vo postenskata karticka stoejki na sredinata od svoeto pretsobje i cuvstvuvajki kako se okolu nea se vrti. Odvaj go pronajde kaucot. Ne znaese dali slednite dva casa spiese ili bese vo bessoznanie. Gledase niz dolgite trepki obiduvajki se da go sostavi mozaikot. Falea samo uste nekolku delciwa. Edinstveno taa mo`ese da gi postavi na vistinskoto mesto. Se istusira si svari dupla doza kafe i ocajno razmisluvase. Ne znaese sto poveke sega ja plasi. Sredbata so Leonard ili misteriozniot gospodin oglas koj verojatno postoi. Ne znaese koj poveke go saka ili mrazi. Bese najosamenata `ena na svetot,a sega pred sebe imase edna izmislena i edna vistinska qubov. Ili mo`ebi i dvete bea son...

Letot broj 183 pristignuvase napladne. Krajno voznemirena no sepak resena sudbinata da ja zeme vo svoi race petnaeset minuti porano bese na aerodromot. Ja pusese cetvrtata cigara koga prodorniot maski glas od salterot za informacii go objavi sletuvaweto na avionot. Gi stavi ocilata za sonce, vo racete go dr`ese svojot nedelnik , se razbira, za da se raspoznae so svojot sifriran poznanik, i pritaeno neupadno stoese nastrana nadevajki se deka prednosta e na nejzina strana. Se nadevase deka najprvo ke go zdogleda tokmu nego . Ako i se dopadne ke se poka`e, pa taka povtornata sredba so Leonard bi mo`ela pobezbolno da pomine . Patnicite pocnaa da vleguvaat vo holot od zgradata na aerodromot. Pot ja oblea. Se pogledna vo temnoto staklo pred sebe, izgledase dobro. Se prestana da postoi, ne ja slusase poveke ni silnata vreva.
Go gledase nego. Bese tokmu onakov kakov sto go sakase. Srceto ke i gi rascepese gradite i nedostasuvase vozduh. Ne postoese nikoj drug. Nebare bese bog. Vo ocite mu branuvase moreto. Za prv pat direktno gledase vo negoviot an-fas. Kako da go znaese i sakase so vekovi. Crnite kadri razbusaveno mu pa|aa na glavata. Nosese farmerki i sina svilena kosula. Elizabeta odvaj se vozdr`uvase da ne mu padne na kolenici. Ja vlecese kako magnet. Temniot ten kako da bese lien bakar na negovoto bo`estveno torzo. Znaese deka ja vide, uragan vrvese niz nezinoto telo. Kako ma|epsana trgna kon nego. Ocite mu sjaeja. Bez zbor stoeja i se gledaja. Tolku mnogu sakase da gi pocuvstvuva negovite usni,da ja dopre negovata ko`a.
- ]e stoime li ovde zasekogas- ja prasa.
Elizabeta posakuvase ova nikogas da ne prestane.- Ne, rece nepomestuvajki se od mestoto, gledajki vo negovite oci. Go molese da ja bakne.
Ja fati nad laktot od levata raka i ja povede kon izlezot.
-^ekame nekoj drug?-go prasa naivno koga povtorno zastanaa pred samiot izlez od holot na aerodromot.
-Jas ne, a ti...?
Elizabeta duri sega se seti deka trebase da go preceka i nego... Malku zbuneto pocna da se obyrnuva okolu sebe, no veke nemase recisi nikoj. Molkum ispusija po edna cigara.
- Bi mo`ele da odime...
-Da.
- ]e ti preci li da go vozam tvojot avtomobil...?
- Ne, ako sakas.
Na Elizabeta ne i bese ni najmalku va`no kade ke odat. Pokraj toa sto umirase od `elba da ja bakne sakase da ostane pokraj nego. Odvreme na vreme pogledite ke im se sretnea. Elizabeta zabele`a deka se upatuvaat kon Morskata kukicka.
-Tamu nema nikoj...
- Znam...
- [to barame tamu ?
-Nesto !
Ne se ni obide da go prodol`i dijalogot. Mo`ese da ja odnese i na krajot od svetot. Ne bi imala nisto protiv. ^uvstvuvase deka ja posakuva. Odvaj uspevase da ne mu se frli v pregratka. ^uvstvuvase takva strast i ne znaese do koga ke izdr`i. Stignaa. Ne ja ostavi da izleze od avtomobilot. Ja krena na svoite silni race i ja ponese preku pla`ata. Koga go pocuvstvuva negovoto telo, kako da se opusti.Gi obvi svoite race okolu negoviot vrat i tolku silno se pripi kon nego takasto cuvstvuvase kako krvta mu tece vo negovite veni. Gi zatvori ocite i mu gi podade usnite. ^ekase da ja bakne...
Toj sigurno cekorese napred,gledajki ja so diva strast. Disese tesko. Zastana na “Maloto pristaniste”. Ne`no ja spusti na vla`nata pesok. Bese prilicno toplo za ovoj period od godinata. Soncevite zraci se prekrsuvaa vo niv. Pocna da go gali nejzinoto lice, vrat...Ja stiskase nejzinata kosa kako da sakase da ja stopi. Tonese vo nejzinite oci. Go izluduvaa nejzinite usni. Cvrsto ja stegna kako da se plasese da ne mu izbega. I dvajcata disea tesko isprekinato. Go molese. Nejziniot pogled go molese da ja bakne...go molese da ja saka. I samo kako da cekase povtorno da se zatvorat nejzinite oci. Gi dopre nejzinite usni ne`no, poleka. Telata im zatreperija. Ja baknuvase. Se baknuvaa strasno, dolgo, bez zdiv...
Se slusase samo tivkoto pliskawe na branovite vrz nivnite tela. Na sitnata pesok na Golemata pal`a, na Maloto pristaniste, pokraj Morskata kukicka le`ea i se baknuvaa cela vecnost. I dvajcata kako da se plasea da progovorat za da ne ja povredat qubovta koja gi spojuvase i obvivase. Elizabeta, prv pat vo svojot `ivot bese navistina srekna...i slobodna. Oslobodena od svoite cuvstva. Se cuvstvuvase samata sebe si vistinski silno i ispolneto.
- G-ce, imate namera da me oslobodite od vasata pregratka-ne`no ja prasa baknuvajki go nejzinot vrat.
-Ne- strame`livo mu odgovori smeejki se.
- Znaes kolku se kaev sto ne go storiv ova uste pri nasata prva sredba ovde...
Elizabeta iskreno se nasmevna : Koga toa nie prv pat sme se sretnale ovde..
- Ne pametis ?-tainstveno i rece.
-Ah, da ,minatata godina,se setiv- ha,ha,ha.Elizabeta se obiduvase da sfati vo sto e stosot.
- Seriozno ti velam,ne se seguvam.Kako mo`ese da zboravis koga i ti podariv nesto...
- Ti mo`es da se seguvas so mene kolku sto sakas. Moram da ti priznam nesto. Verojatno sme se sretnale vo prethodniot `ivot. Mo`ebi zvuci detinesto, no i jas od samiot pocetok cuvstvuvam deka te poznavam so vekovi. Duri mo`am da se oblo`am deka apsolutno znam sto najmogu sakas...
- Tebe...no bi mo`ele da probame.
-Zosto da ne-rece Elizabeta tresejki ja pesokta od sebe i predizvikuvacki stoejki pred nego.-samo za sekoj tocen pogodok baram po eden bakne`. Dogovoreno ?
- Dogovoreno.
Leonard gi stavi racete pod svojata glava i tainstveno se smeskase gledajki ja.
- Ne znam od kade da pocnam...
-]e ti pomognam. Eve na primer sto sakam da citam ? Ili uste polesno koj e mojot najomilen nedelnik...
Kako najsrekno dete na svetot Elizabeta se smeese.- Pa..verojatno istiot koj i jas najmnogu sakam da go citam...
-Elizabeta, odgovorot e tocen...
Taa bese presrekna. Leonard se ispravi pred nea, ja fati nejzinata glava so dvete race i gi vperi svoite sini oci vo nejzinite crni skapoceni kamewa koi silno sjaeja.
-...I ne samo sto go citam tvojot nedelnik tuku veke go pronajdov moeto zakopano bogatstvo i si ja najdov sreknata paricka...
Elizabeta go gledase so sirum otvoreni oci. Kako da ne mu veruvase. Se obide da progovori no namesto zborovi i bliknaa solzi. Placese od sreka. Placese kako malo dete skriena vo negovite pregratki. Leonard ja baknuvase.
-Onaa vecer,pristignav premnogu docna na zabavata, no verojatno tokmu koga trebase. Te zabele`av i trgnav kon tebe. Ne znam no znaev deka nekoj ti treba...Koga pomisli deka sum Igor i go otvori tvoeto srce nemav hrabrost da ti se javam, zasto jas bev toj kojsto te povredi...Mislev ke umram ako prestanes da me sakas. Bese premnogu razocarana...jas te sakam, navistina te sakam- Leonard povtorno ja baknuvase.
- I rozite bea od tebe...
-[to mislis,bi ti kupil li nekoj drug tolku mnogu rozi...
-Te sakam.
Bea kako edno telo dusa i srce. Veke pocna da se stemnuva. Se zapali svetilnikot.
- ]e odime li na najubavoto mesto na svetot- go prasa
-Na svetilnikot?!
- Da ne bevme i tamu zaedno-go prasa vqubeno gledajki go.
- A, ne...jas samo navistina znam se za tebe.
Kako deca trcaa po pla`ata dr`ejki se za race.
Stoeja na svetilnikot gusnati,srekni i vqubeni...Gledaa kako se ra|a nokta, gledaa kako se ra|a nivnata vistinska qubov...