SINI SNEGOVI (1991)

SINI SNEGOVI


Neramniot kalliv pat kako da gi pokoleba vo nea site nejzini cuvstva deka sepak ovde ke najde mir.Od pocetok ne i se dopa|ase idejata ovde da ja pomine zimata, no se cuvstvuvase obvrzana toa barem ednas da go stori po celi tri godini otkako baba i ja ostavi kukata.Se uste ne i bese jasno zosto tokmu nejze, od sedumte vnuci, i pripadna starata planinska kukicka. Iskreno ne se nadevase na nisto od babinoto nasledstvo zasto so baba i voopsto ne bea bliski. Ednostavno ne se podnesuvaa, a familijata gi poistovetuvase. Mozebi tokmu zatoa sto bea karakterno tolku slicni i ne mozea da se trpat.
Liceto na Ema bese seriozno.Se nayirase stravot od nepoznatoto. Vsusnost, ova bese i prv nejzin izlet nadvor od urbanata sredina.Taksito zastana.
-Ponatamu ke morate pes, gospo|ice - qubezno i se obrati taksistot. Imate sreka sto seuste nema sneg inaku ke odevte recisi eden cas pes. Ema kiselo mu se nasmevna. Mu plati, priceka da i gi simne nejzinite patni torbi. Blagodaram - mu rece,ke se vidime.
Se somnevam, na povidok e sneg. Sepak prijaten prestoj, se nadevam ke go zasakate ovoj nas snezen raj. Ema samo klimna so glavata.
Gledase kako avtomobilot se gubi od nejziniot vidokrug. Odednas pocuvstvuva strasna tisina. Ova bese prv pat da e nadvor od gradskata dzungla. Tisinata i bese premnogu “bucna”. I gi ispolnuvase usite do krajnite granici. Pocuvstuva kako niz teloto i pominaa mornici.
Koj |avol me natera da dojdam - pomisli, krevajki gi torbite.
Tesnata pateka se provlekuvase niz gustite borovi i elki. Brzase kolku sto mozese.Tesko disejki se iskacuvase po blagata ugornina. Besot rastese vo nea i veke bese luta sto ne dozvoli nekoja od nejzinite prijatelki da dojde so nea. Pobrzo otkolku sto se nadevase pred nejzinite oci se pokaza simpaticna kukicka. Ema iznenadena od gletkata gi spusti torbite i qubopitno gledase vo nea. Ne bese ni najmalku onakva kakva sto ocekuvase. Namesto pred drvena koliba, stoese pred interesna ne bas malecka kukicka napravena od drvo. Nalikuvase na kutija so spusteni triagolni kraci koi se gubea vo drvjata. Prozorcite bea trkalezni so drveni kapaci, a vratata imase neobicen sestoagolen oblik ispolnet so nesekojdnevni rezbi.Odnadvor ni oddaleku kukickata ne oddavase vpecatok deka dolgo vreme nikoj ne prestojuval vo nea. Vo svojot neseser go pobara golemiot kluc,so malku vozbuda vo sebe se obide da otvori. Namesto pajazini, zastaren mebel, izliteni tepisi, pred nea toplo se pojavi prostrana dnevna soba vkusno uredena. Ema stoese iznenadeno gledajki okolu sebe. Ova bese mnogu poveke od ona sto taa ocekuvase da go najde. Imase televizor, videorikorder, muzicki sitem. Golem kauc koj bez nikakov problem stoese navistina dobro recisi vo sredinata na sobata.Zad nego bese postavena mala trpezariska masa so cetiri stolici, nesomneno racno izraboteni od masivno drvo. Vo nisata bese smestena kujnata. Prostorot do granici funkcionalno iskoristen.Se bese pri raka. Ona sto navistina i ostavi vpecatok bese golemiot kamin . Pred nego bese postavena edna golema klasicna fotelja. Malku so strav Ema sedna vo nea.Se cuvstvuvase prijatno. Ne i precese nitu golemata debela vindjakna sto ja nosese. Najprvo da se obidam da go zapalam kaminot,si pomisli poudobno mestejki se vo pregratkite na foteljata. Ne pocuvstvuva kako sonot lesno ja fati.

Za mig ne znaese kade se nao|a. Matno gledajki niz svoite dolgi klepki gi posmatrase senkite na tavanot. Preplaseno sripa.Se isplasi uste poveke koga sfati deka se nao|a na kaucot. So racete gi istri ocite, sega ubavo gledase okolu sebe. Ne mozese da se seti koga legnala na krevetot. Pocuvstvuva prijatna toplina, instiktivno se svrti kon kaminot. Plamenite jazicinja gi goltaa suvite drva koi tivko krckaa. Zabeleza deka i torbite i se vo sobata. Ema bese preplasena. So pogled se obiduvase da pronajde nekakov predmet so koj bi se branela protiv ocigledno nepoznatiot i neocekuvan gostin. Recisi go prekina disenjeto da naslusa nekakov sum koj bi i go otkril prisustvoto na natrapnikot. Ne cu nisto. Poleka bez da susne stana. Ja zede dolgata zelezna pracka sto stoese pokraj kaminot i silno stegajki ja vo svoite race poleka pocna da se prikraduva po sobata. Vo sobata nemase nikoj. Ne znaese kolku dolgo spiese no znaese deka voopso ne ja otvori uste ednata vrata zad koja verojatno trebase da bide spalnata soba.Se doblizi do nea i vnimatelno naslusuvase. Bese i premnogu tivko. Zazede pozicija za napad i glasno progovori: Izleguvaj znam deka si tamu ? Nemase nikakov odgovor nitu pak bilo kakov znak deka vnatre ima nekoj. Iako i doa|ase vednas da izbega, znaejki deka i nema kade da odi i da pobara pomos, Ema silno ja otvori vratata od sobata. Vistina toa bese spalna no i nemase nikoj. So zeleznata pracka vo racete cvrsto podignata nad glavata Ema se voodusevuvase na gletkata. Bese toa spalna soba sto samo taa sakase od sekogas da ja ima. Lezajot bese golem. Od dvete strani ogranicen so prekrasna drvena rezba vo klasicen stil. Toaletnata masicka i ostanatite elementi isto taka bea izraboteni od masivno drvo niz cii rezbi se prepoznavaa vrednite race koi so mnogu trud gi sozdale. Kako da podzaboravi na stravot, nebare kako srna tivko vleze vo sobata. Bese kako opiena. ^uvstvuvase deka seto ova e del od nejzinata dusa. Del od eden son koj go sonuvase mnogu godini. Za prv pat se pocuvstvuva vistinski bliska so svojata baba. Iako ne se druzese mnogu so nea i bese zal koga dozna deka umre, no sega vo ovoj mig navistina i nedostasuvase.
Situacijata voopsto ne mozese da ja sfati no sepak posigurna vo sebe ja pregleda celata kukicka. Ne mozese da zabelezi nisto somnitelno, pa so mala rezerva se obiduvase da se seti deka taa seto toa go sredila mozebi vo poluson... Za sekakva sigurnost tri pati ja zakluci vleznata vrata i do nea odvaj dovlecka edna od komodite od spalnata soba. Verojatno, si mislese Ema, utre podobro ke se setam na se. Se raspakuva, yirna vo sekoe kose i morase da si priznae deka se cuvstvuva kako celiot svoj zivot da go pominala tuka. Bese premnogu vozbudena pa ne custvuvase potreba nesto da jade. Se ona sto kako hrana go nosese od doma go smesti vo maliot frizider i pobrza da si legne. Potona vo eden nov son koj prv pat go sonuvase ...

Utroto bese snezno. Ema, vcudonevideno ja gledse slikata pred sebe preku eden od trkaleznite prozorci. Zeleniloto na starite borovi i vitite elki kako da bea zafateni od bal na mali snegulki koi nezno odvreme na vreme za mig zastanuvaa na nivnite granki. Bese tolku tivko sto ednostavno okolu sebe go slusase samo sopstvenoto ramnomerno vdisuvanje i izdisuvanje kako i bienjeto na srceto. Ne i se stanuvase od krevetot. Tolku i godese negovata udobnost sto verojatno ke ostanese da se izlezuva uste dolgo vreme ako cuden sum ne dopre do nejzinite usi. Kako nekoj da se obiduva niz mala vrata da protne nesto golemo. Pobrza da se oblece pritoa vnimavajki na sekoj sleden sum. Bese recisi sigurna deka nesto se slucuva pred vleznata vrata na kukickata. Ja otvori vratata od spalnata i premre od strav. Pred sebe vide covek visok i sirok kako planina. Nosese bunda, visoki cizmi nekakva kapa koja nalikuvase na subara. I bese svrten so grbot i se obiduvase niz vleznata vrata da provlece golema i sigurno teska vreka. Ema pocuvstvuva kako zeludecot i se grci. Molskavicno se obiduvase da smisli nesto. ^uvstvuvase kako od strav teloto i treperi. Sakase da vreska no glas od grloto ne i izleguvase. Recisi necujno se pripi do yidot i poleka dojde do kaminot. Ne ispustajki go od pogled gramadniot covek pred sebe se obiduvase da ja dofati zelznata sipka. Niz glavata i pominuvaa vozovi so najstrasni nesta. Trebase da napravi samo eden cekor napred i da go udri silno po glavata. Kolenicite i igraa. Samo sto ja podigna rakata da zamavne covekot se svrte i. Ema se onesvesti.
Pocuvstvuva kako lezi na podot. Pod glavata imase pernica, a bese pokriena so nesto. Nozdrite i se nadraznuvaa od mirisot na peceniot leb. ^uvstvuvase deka nekoj ja gleda. Se plasese da gi otvori ocite. Verojatno covekot nemase namera da ja ubie, zasto dosega imase prilika da go stori toa. [to bara toj vo kukata od baba mi - se prasuvase Ema. Mislite i gi prekina silnata maska raka sto go dopre nejzinoto celo. Krvta i zastana. Studena pot ja obli. Instinktivo gi otvori ocite. Gledase pravo vo dve zamrznati sini ezera. Bea tolku polni so bes i kako da raspukaa. ^ovekot se ispravi i bez nikakvo predupreduvanje silno ja podigna so svoite race. Ema krikna isplaseno. Toj duri i ne ja pogledna. Grubo ja ostavi na kaucot i otide vo kujnata. Se vrati nosejki i pecen leb margarin i casa mleko. Bez zbor gi ostavi vo nejziniot skut, si ja zede bundata i kapata i zamina. Ema podzinato gledase . Ne mozese da sfati sto se slucuva. Kako veter i viulica vo nea se dvizea stravot i besot. Brzo stana od kaucot, se obide od prozorcite da utvrdi kade zamina nepoznatiot. Od nego nadvor nemase ni traga. Edinstveno se beleese snegot koj sega obilno pa|ase.
Kakva drskost, na glas razmisluvase Ema, mi upa|a vtor pat doma bez nikakva najava i plus zaminuva kako da bil na postojka na koja ne zastanal avtobus. Podobro nemoj da se obides da se vratis uste ednas zasto ke si imas problemi so mene , ovoj pat navistina...
Se cuvstvuvase grozno, otide da si gi najde cigarite. Zapali edna sednuvajki na foteljata pred kaminot. Se prasuvase zosto nikoj ne i spomna za postoenjeto na zagadocnata licnost koja i go narusi mirot duri dva pati vo nepolni 24 casa otkako e dojdena ovde? Ne znaese dali nekoj znae za covekot i sto prakticno bara toj ovde koga sigurno tuka ne ziveese?! Toa i dade nadez deka mozebi i nema da bide taka osamena pretstojnite 2o-tina dena. Ako toj zivee vo blizina , verojatno ima i drugi lu|e koi zimuvaat vo svoite planinski kukicki. Ema dobi dovolen povod da ja razgleda malku poveke novata okolina. Ne razmisluvajki mnogu, toplo se oblece i se podgotvi za mala prosetka . Mirisot na peceniot leb se uste ja ispolnuvase kukata. Pred da izleze taa sepak go izede pojadokot. Bese nevrojatno vkusen ili pak taa bese premnogu gladna. Sega i ne bese vazno, ja interesirase sto ima nadvor.
I se dopadna ona sto go vide. Pred nejzinite oci se rasposla volsebno prostranstvo koe bese prekrieno so bel sneg. Visokite borovi kako da bea nateznati, a elkite kako kralici se zeleneja cvrsto ispraveni. Bese mnogu tivko,cuvstvuvase kako snegot dise.Od dalecinite visokite planini kako zastitnicki da go cuvaa maloto parce zemja kade stoese taa. Ema za mig se dvoumese na koja strana da trgne, nisto ne i davase znak deka ke go odbere vistinskiot pravec. Prosto bese ubedena deka tuka negde vo blizina mora da najde ziv covek. Gi pogledna oblacite. Od niv se ronese sneg. Nevreme denes nema da ima-si rece nebare znaese. Ja zakluci vratata od kukickata i trgna samouvereno niz borovite. Se obiduvase sto podobro da ja zapameti sekoja svoja stapalka, gi gledase golemite stebla pamtejki gi nivnite karakteristicni belezi. Sneg i nemase premnogu pa mozese brzo da odi. Sepak kako da nemase kraj. Namesto nekakva kukicka, pa makar i kolipka pred nea edni zad drugi se redea borovi i elki. Nemase orientacija kolku dolgo odi. Zastana resena da go smeni pravecot na dvizenje. Na edna od elkite go zavrza svoeto samivce i prodolzi desno.^uvstvuvase deka e umorna no odese i ponatamu. Studen vetar pocna da i go gali liceto, sneg seuste pa|ase. Nadezta pocna da ja napusta. Pocna da se obeshrabruva, poleka no sigurno stravot se vseluvase vo nea. Veterot pocna da se odyviva. Snegulkite ne bea veke mirni. Pocnaa ludo da se vrtat okolu nea. Ema pocna da trca. Ne mozese nitu ubavo da gleda kade odi. Veterot i duvase vlice. Znaese deka pogresi sto trgna da si bara sosed no sega veke bese docna. Ne znaese dali da prodolzi napred ili da se vraka nazad. Neocekuvano pred nea se otvori blaga udolnina, nemase moznost da zabavi, padna i trkalajki se niz snegot udri vo eden golem star bor cie steblo bese izdlabeno. Placejki Ema se stutka vo nego. Lipase na glas gledajki kako sneznata pokrivka stanuva se podebela. Pocna mnogu da i studi. Znaese deka nema koj da ja bara, pomislata deka ednostavno moze da ostane tuka zaglavena ja uzasnuvase. Mozebi minutite mi se odbroeni, si mislese moram nesto da storam ako ne sakam da premrznam i umram. Samo ne znaese sto. Mozebi sum edinstvenoto zivo covecko sustestvo vo planinava. Vo istiot mig posaka od nekade pred nea da se pojavi covekot koj bese vo nejzinata kukicka. Mozebi pak ke dojde i ke vidi deka me nema, pa ke me bara. Vo Ema zasvetka iskra nadez deka moze da se spasi. Izleze od svoeto zasolniste I pocna da vika: Ovde sum pomogni mi! Kako odgovor i se vrakase nejzinoto eho koe odeknuvase vo dalecinite noseno od vetrot. Zabeleza deka stanuva se potemno. Povtorno vleze vo utrobata na stariot bor tresejki se od strav i stud. Solzite i se slevaa niz liceto. Vo mislite go molese da ja najde. Minutite i se cinea casovi. Veke bese sosema temno, samo vetrot zavivase. Ema preplaseno cuvstvuvase kako studot se poveke i se provlekuva pod vindjaknata. Ne mozese nitu da mrdne. So krajni sili se obiduvase da ne zaspie. Snegot se trupase se poveke. Kako vo poluson slusase kako veterot go nosi nejzinoto ime. Odvaj se nasmevna mislejki deka toa ke bide posledniot glas sto go slusnala. Veke i ne se prekoruvase sebe si sto si dozvoli da dojde sama tuka,ja opfati nekoe cudno spokojstvo. Kako da gi cekase angelite da se pojavat i da ja ponesat na svoite krilja nekade, na nekoe suvo i toplo mesto. Pred nea blesna cudna svetlina.
Ovde sum pobrzajte - im dovikna Ema, veke pomisliv deka i vie na mene zaboravivte...
Ema pocna histricno da se smee.
Ne mislev deka ke bidam presrekna koga ke dojdete po mene. Poveke ne mi ni studi... Dajte mi gi kriljata da se svijam vo niv i da zaspijam, mnogu mi se spie... mnogu mi se spie. Veke spiese koga dvete silni maski race ja izvadija od nejzinoto zasolniste , ja svitkaa vo nekolku kebinja i ja ponesoa doma... vo babinata planinska kukicka.
Koga se razbudi mislese deka e vo rajot, a tokmu tamu istata spalna soba kako vo kukickata. Se cuvstvuvase umorno. Proba da se pomrdne no pocuvstvuva silna bolka sto i pomina niz teloto. Pocna da ja pritiska silno tezinata na nekolkute pokrivki sto gi imase vrz sebe. Ne bese vo sostojba nitu da gi turne od sebe. Nemokna recisi prosepoti: Ima li nekoj ovde da mi pomogne ?
Od nejzinata leva strana za cas se ispravi eden gramaden covek. Ema se isplasi. Bese bez bunda i bez kapa pa ne bese sigurna dali stanuva zbor za nejziniot natrapnik. No koga nejziniot pogled se sretna so negovite oci znaese deka e toj.
Of, ne -prostenka Ema, ne ti i ovde.
Bidi mirna i nemoj da zboruvas. Imas sreka sto uspea da prezivees. [tedija silata, ke ti treba ako sakas pobrzo da zakrepnes - i rece nepoznatiot so dlabok glas koj kako da go zabrza dvizenjeto na krvta vo nejzinite veni.
Ne sum mrtva...- nesigurno poveke za sebe otkolku da go prasa povtorno prosepoti Ema.Sega veke posvesno ja sogleduvase svojata bedna situacija. Odvaj zabelezliva nasmevka preleta preku nezinoto lice. - [to si ti, mojot angel cuvar?-cinicno go prasa.
Bez zbor nepoznatiot izleze od sobata. Ema gi zatvori ocite, mu bese blagodarna sto ja najde i ja spasi , no negovoto prisustvo uzasno ja nervirase. Nekako, ne mozese da go svari. Na zvukot na vratata gi otvori ocite. Nepoznatiot i nosese caj. Iako ne sakase se slusna samata se besi kako mu veli:
Jas, nisto ne pobarav. Ako sakas da znaes sto mi treba , ke ti kazam. Ne sakam poveke da te vidam ?!
Bez nikakva reakcija, kako da ne ja slusnal i go podade cajot i si sedna na mestoto kade sto predhodno sedese. Se smesti udobno na stolicata i gi zatvori ocite. Svoite silni dolgi noze gi ispruzi na nejzinot krevet. Ema kako da zbesna. Svetkavici i izleguvaa od ocite. Bese nemokna bilo sto da stori, pa vo znak na protest cajot ne go ni vkusi. Naskoro zabeleza deka nejzinot angel cuvar zadrema. Otprvin i toa ja uzasna, no zabeleza deka negovoto dlaboko ramnomerno disenje kao da ja smiri. Slusajki go kao pravilno disi i taa povtorno zaspa.
Ja razbudija kapacite od prozorcite koi silno tropaa. Duvase silen vetar. Ja bolese sekoe kovce na snagata. Pomisli kade e nejziniot “angel cuvar”. Nemir ja potrese blago. [to ako navistina si zaminal, razmisluvase, ne trebase taka da mu recam. ]e mu se izvinam kaoga ke dojde i ke bidam poqubezna so nego. Site dobri misli i padnaa vo voda koga toj povtorno se pojavi pred nea.
- Sakas da jades - ostro ja prasa ne poglednuvajki ja
- Jas sum Ema , ako toa nesto ti znaci. I ako veke moram da te trpam tuka bi sakala ako e toa mozno... da go znam tvoeto ime?-luto mu se obrati
- Nikola.
Ema odednas pocna silno da se smee. Se smeese dodeka solzi ne i izlegoja od ocite. Se obiduvase da prestane kasajki si ja dolnata usna, ama ne mozese. Nikola ja gledase besno. Negovite sini oci potemnea.
-Ako nesto ti treba, vikni me po ime - luto i rece i treskajki ja vratata zad sebe ja ostavi sama.
Ema uste dogo ne mozese da se smiri. Samo sto ke posakase da go vikne ja fakase smea. I samata ne znaese sto tolku ja predizvikuva nejzinata smea. ^uvstvuvase deka strasno e gladna . Koga konecno uspea da go smiri svojot napad na smea mu vikna.
-Nikola !
Nikola go nemase. Mu vikna uste nekolku pati. Od nego ni traga ni glas. Se iznervira.-Dojdi i donesi mi nesto da jadam zasto ne mozam poveke da izdrzam - vikna tolku silno sto i samata se zacudi. Nekolku minuti bese tivko, a potoa slusna kako tropaat cinii i casi. Podgotvena go ocekuvase da vleze.Se podispravi na pernicata i se ubeduvase da ne se smee koga ke vleze. Nikola vleze so surov izraz na liceto. Kako da ne ja gledase. Pred nea postavi golem posluzalnik so nekolku obroci i eden sok od portokal. Ema pocuvstvuva potreba da mu se zablagodari. Namesto toa ladno go brecna: Sledniot pat koga ke ti viknam, javi se vednas.
Zamrznatite sini ezera na Nikola kako povtorno da raspukaa. Nemo ja gledase. Srceto na Ema pocna silno da bie. Pogledite im se krsea nekolku sekundi, Nikola zamina. Ema poveke ne bese gladna. Gledase vo hranata pred seba i se prasuvase zosto e tolku drska. Nesto kaj nego nekontrolirano i go vklucuvase sekogas pogresnoto kopce. Do vecerta voopsto ne se vidoa. Koga vleze da go zeme posluzalnikot Ema se prepravase deka spie. ^uvstvuvase kako ja gleda. Nemase hrabrost povtorno da go sretne negoviot pogled.
Gledase vo tavanot i se obiduvase da otkrie sto pravi Nikola spored sumovite koi doa|aa od dnevnata soba. Ne mozese da bide sigurna dali spie ili gleda nekoj film na video. Se obiduvase da misli na nekoi drugi raboti no ne uspevase, vnimanieto i go zemase dnevnata soba. Naskoro od nea se slusase samo krckanjeto na drvata sto gorea vo golemiot kamin. I vetrot bese stivnal. Ne i se spiese. Se cuvstvuvase se uste umorno i ne se ni obide da proba da stane.Svoite misli gi nasocuvase kon rabotite koi samo pred nekolku dena bea nejzina glavna preokupacija no bezuspesno, zasto prisustvoto na Nikola ovde vo babinata kukicka ja voznemiruvase. Koj e toj i sto bara tuka?! Bezbroj pati se prasa. Bese poveke od ocigledno deka slucajno ne e tuka. Se prasuvase kade zivee... Mnogu prasanja na Ema i bea bez odgovor. Vo eden mig bese recisi podgotvena da go vikne i da go prasa za se sto ja interesira. Se predomisli pomisluvajki na povtornata sredba so negovite oci. Go izgasna svetloto vo svojata soba nadevajki se deka pobrzo ke zaspie. Disenjeto kako da i zapre koga nekolku minuti podocna slusna kako tivko ja otvori vratata. Silno go stegna pokrivacot so svoite race. So poluotvoreni oci kradeskum go posmatrase. Nikola, sigurno ispraven pred nejzinata vrata proveruvase dali e se vo red so nea. Kako da pocekuvase da se osiguri dali navistina spie. Se doblizi do nejziniot krevet. Ema pocuvstvuva kako srceto silno i cuka. I bese strav da ne i go cue. Bese dovolno blisku do nea da vidi deka e samo po sorcevi. Negovoto kako vajano telo se prekrsuvase vo slabite svetla sto gi isprakase kaminot od dnevnata soba . Posaka da gi vidi negovite oci. Nemase smelost da go podigne svojot pogled. Nikola kako da gi procita nejzinite misli,klekna . Ema cvrsto gi zatvori svoite oci obiduvajki se da go drzi normalno svoeto disenje. Negoviot zdiv go cuvstvuvase na svoeto lice. Mislese deka ke eksplodira od nekoe cudno cuvstvo sto go opfati nejzinoto celo telo. I bese zesko no treperese. Nikola ja potkrena nejzinata pokrivka pogore nad ramenicite. Za mig kako da se dvoumese no potoa nezno ja istrga nejzinata kosa i ja rasposla na pernicata. Trgajki go pramenot od nejzinoto lice , negovata raka ja dopre nejzinata koza. Ema instiktivno se povlece vovlekuvajki ja glavata dlaboko vo pernicata. Pocuvstvuva kako i snemuva zdiv. Kako da bese zafatena vo nekakov vir. Se obiduvase da se spasi , a ne znaese od sto i zosto . Ne znaese dali Nikola se uste e vo sobata. Ne znaese dali spie ili e budna...
Koga gi otvori ocite, slednoto utro, im se izraduva na soncevite zraci koi vleguvaa niz prozorecot. Se cuvstvuvase silno,odmoreno i vednas stana od krevetot. Povtorno pocustvuva bolka niz teloto no ovoj pat taa ne bese tolku strasna. Najprvo go otvori sirum prozorecot no iako bese soncevo bese prilicno studeno. Se potrese koga studeniot vozduh prostrui niz sobata. Potskoknuvajki se oblece toplo. Sednata pred toaletnoto masice Ema razmisluvase sto da i stori na nejzinata crna diva kosa koja samovolno i se rasturase po glavata. Dolgo ja ceslase obiduvajki se da ja smiri, a najposle labavo ja vrza gore nad glavata. Se gledase vo ogledaloto zadovolna od svojot izgled. Vrz sebe imase tesni pripieni farmerki i siroka rolka . Gi pronajde svoite ocila za sonce gi stavi okolu vratot i nasmeana izleze od svojata soba. Ognot vo kaminot tivko tleese, se bese vo besprekoren red. Ocigledno Nikola ne bese tuka, pa na Ema kako da i olesna. Pusti muzika, gi otvori drvenite kapaci na prozorcite. Sobata se ispolni so mnogu svetlina. Ema pocuvstvuva glad. Stavi voda za kafe i pojaduvase. [mrkajki poleka od toploto kafe navalena vo golemata fotelja pocustvuva kako raspolozenieto i se smeni. Verojatno od hranata, si pomisli Ema,premnogu izedov. Pocna da i bide zdodevno. Se obide da cita, da napise pismo za doma... nisto ne i odese od raka, se cuvstvuvase nervozno. Nadvor ne i pa|ase na um da izleze pa taka ne znaejki sto da pravi odese od prozorec do prozorec se dodeka samata sebe si ne si prizna deka ja nervira toa sto go nema Nikola i deka veke nekolku casovi samo nego go ceka da se pojavi od nekoja strana. Konstatacijata tolku ja iznervira sto veke bese luta kako ris i samo trebase toj da se pojavi na vratata i taa vrz nego da ja isturi seta svoja lutina . Pocna povtorno da razmisluva za nego.
Iako mrazese morase da si priznae deka neverojatno ja vozbuduva . Ednostavno gubese kontrola vrz svoite cuvstva koga bese vo nejzina blizina. Ema mnogu odamna ne se cuvstvuvala taka. Se potseti na svoite nekolku neuspesni vrski, sekogas mislese deka e vistinski vqubena no nabrgu se pokazuvase deka e daleku od vistinata i od ona sto taa navistina go posakuvase. Bese tesko da se precizira sto taa saka od svojot princ no deka sakase da bide sakana e vistina koja ja bolese mnogu. Nejzinite vrski bea povrsni i bleda kopija na qubovta po koja taa cezneese. Dolgo vreme prakticno bese opsednata so zelbata da go najde vistinskiot covek za sebe i barajki go se zatvori vo sebe cuvstvuvajki ja osamenosta kako svoj najveren qubovnik koj nikogas ne ja povredil. Pomislata na Nikola i verojatnosta taa da se zaqubi vo nego kako da gi alarmira protivbezbednosnite uredi vo nejzinata glava. Znaese deka ne smee da si dozvoli uste edna greska. Od druga strana za sebe mislese deka i ne znae da se zaqubi pa nekako samata se uspokojuvase. Verojatno si mislese Ema, vquben covek i ne moze da reagira tolku cinicno, a toj veke sigurno me mrazi... Niz teloto i pominaa mornici koga se seti na negovite oci. Se obiduvase da najde logicno resenie za negovoto prisustvo vo kukickata. Bese sosema jasno deka se cuvstvuva i odnesuva kako da e doma. Se obide da go zamisli kako qubovnik na svojata baba. Idejata kolku sto i izgledase grozno tolku bese i mozna. Ne bese sigurna za negovite godini, okolu 35 mozebi... Znaejki kako baba i dosta drzese za nejziniot izgled i so svoite seeset godini nalikuvase na zena koja odvaj ja preminala cetirieset i pettata verojatnosta za qubovna vrska me|u niv dvajcata bese poveke od mozna. Ema se zaprepasti. Gi zamisluvase niv dvajcata sami daleku vo planinite me|u snegovite, neboto i vetrot. Baba i cesto prestojuvase ovde sosema sama. Ema sega znaese deka i ne bila sama , a i imala dovolna pricina recisi postojano da e ovde. Pocuvstvuva koga pocna da ja boli glavata. Si svari caj so namera da gi otrgne mislite sto i se vrtea niz glavata. Ja raspusti svojata kosa se presoblece vo trenerki i vidno neraspolozena nervozno setase niz sobata. ^ajot ne ja smiri pa otide od spalnata soba da si zeme edna tableta, no koga go vide lezajot i pomisli sto li se Nikola i baba e pravele tuka kako da i se stemni pred oci. Se cuvstvuvase kako glupava guska koja malku trebase da bide svarena od qubovnikot na nejzinata baba. Znaese deka ni mig poveke ne moze da ostane tuka. Goltna tableta da ja ublazi glavobolkata i pocna da se pakuva. Resi vednas da si zamine stom toj se vrati tuka. ]e go zamoli da ja odnese do seloto, a potoa ne sakase nikogas poveke da se seti na svojot prestoj tuka. Se spakuva, torbite gi smesti do izleznata vrata i so vindjaknata vo racete nestrplivo go cekase. Morase da go ceka zasto ne sakase uste ednas da se izgubi. Vremeto bavno vrvese. Minutite i stanaa casovi. Nikola go nemase. Ema se borese so solzite i lutinata koi i nadoa|aa kako reka. Nadvor povtorno pocna da duva veter, a i pa|ase sneg. Se cuvstvuvase kako fatena vo stapica. Pocna da se stemnuva, a od Nikola ni traga ni glas. Pomisli da izleze pred vratata i da vika po nego. Se otkaza smetajki deka e premnogu glupavo. Ne mozese da zamisli da ostane uste edna nok ovde, so nego. Go prezirase i mrazese i nego i svojata mrtva baba. Kako vremeto odminuvase taka se poveke Ema se obvinuvase sebe si za svojot nezrel planinski izlet. Kako nikogas dosega se kaese za svojata odluka sto dojde tuka. Gledajki deka Nikola go nema, a nadvor bese veke mrak, Ema, odlukata da zamine ja ostavi za slednoto utro. Znaese deka e docna , a nejzinoto insistiranje za zamine srede nok bi bilo nerazumno. Odluci nokta da ja pomine na foteljata pred kaminot. Si zede pernica i edno kebe i se obide udobno da se smesti. Toa bese zaludno bidejki ne samo zasto ne zamina sega se nervirase zosto i nego go nema. Pominaa uste nekolku casovi. Konecno Nikola bese pred vratata. Ne se ni obide da tropne.Si otkluci so negoviot kluc i vleze. Ne reagirase nikako na nejzinoto prisustvo vo sobata.
-Dobro si - poveke konstatira otkolku sto ja prasa soblekuvajki ja bundata od sebe. Ema se pravese kako da ne go cu. Negovata ramnodusnost ja terase da se cuvstvuva kako vinovno dete.
-Sakas caj - se obide Nikola uste ednas. Ema besno go pogledna ne izgovarajki ni zbor. Nikola gi krena ramenicite, vo znak na soglasnost . Se odnesuvase kako da e del od inventarot vo sobata. Si svari caj, si napravi vecera pritoa odnesuvajki se kako da e sosema sam. Ema ne mozese poveke da izdrzi. Vnimatelno ja sledese sekoja negova postapka, se uveri uste ednas deka sepak toj e vistinskiot gazda. Bese premnogu koga sfati deka toj veke e legnat da spie vo spalnata. Besno stana i bez dvoumenje vleze vikajki mu na cel glas:
- Ako mislis deka se uste ke go trpam tvoeto nepozelno prisustvo ovde, si se izlagal. Ne mi e jasno, a i ne sakam da znam otkoga zivees ovde?! Kukata e moja, ova kako informacija ako ne znaese, a ako dosega si bil nejzin gazda od sega ne si...Tvojata zlatna kokoska ja nema poveke, zarem ne si zabelezal ! Ne si pomislil deka si nepozelen poveke?! Lutinata na Ema uste poveke se razgore gledajki go kako so potsmev vo ocite se namesti na pernicata ocekuvajki pretstavata da prodolzi. Bese zacrveneta vo obrazite, a kosata non stop i pa|ase pred ocite taka sto na sekoe morase da ja trga. Nikola bez nikakov komentar uporno gledase vo nea.
Ema cuvstvuvase kako negoviot kristalen pogled prodira vo nea pritoa nejzinata lutina pretvorajki ja vo nesigurnost. Ne dozvoli da ja prelaze na prvo. Izbroja do deset vo sebe pa prodolzi malku posmireno:
-Ne mi e jasno sto sakas od mene?
- Nisto.
- Togas zosto si tuka, vo mojot krevet?
-Pred malku rece deka toa ne te interesira... krevetov e dovolen i za dvajcata-i rece gledajki ja pravo vo ocite.
Ema go izbegna negoviot pogled. I doa|ase da go zadavi.
- Obicno spijam sama.
-Toa e ocigledno, veruvam promenata dobro bi ti dosla - i rece pokazuvajki i na praznoto mesto do sebe. Ja otvori pokrivkata pritoa otkrivajki go svoeto polugolo telo koe ja vlecese kako magnet. Nastana tisina za mig. Ema ja gubese kontrolata vrz sebe. Mozebi ke potrcase vo negovite pregratki ako vo negovite oci ne go gledase prezirot i pobedata. Besno ja dofati pepelarata sto stoese na natkasnata i silno ja frli ne gledajki kade. Ne znaese sto se sluci . Samo sto slusna kako taa se krsi , vrz sebe gi pocuvstvuva negovite race.Silno ja stegna nad laktite i ja pritisna do yidot, go cuvstvuvase negovoto telo vrz sebe. @estoko se protivese da mu se otrgne od racete. Bese nemokna. Izgledase kako granka koja se gubi vo krosnata. Za cela glava bese povisok od nea. [irokite ramenja i go krieja vidikot. Morase da go sretne negoviot pogled. Negovite sini vodi kako da gi paraa grmotevici. Nikola so ednata raka i gi stegna dvete race so drugata grubo ja podigna i ja stavi na krevetot. Ema pocna da vreska. Ne ja zamolci zasto i onaka nemase koj da ja slusne. Se obide da go kasne. Na toa toj samo uste poveke ja pripi kon sebe i silno svoite usni gi spusti na nejzinite. Preplaseno barase nacin da mu pobegne. Koga pocuvstvuva deka racete poleka i gi olabavuva sfati deka i taa go baknuva. Nejzinoto telo ne go slusase nejziniot mozok. Namesto da mu pobegne se pripi uste poveke do nego pregrnuvajki go negovoto ubavo telo so svoite race. Se baknuvaa divo, kako da se najstrasnite qubovnici na svetot. Nejzinoto telo kako somot se lizgase niz negovite race koi ja miluvaa. Disenjeto im stanuvase se pozabrzano. Slusna kako go sepoti nejzinoto ime. Povtorno gi pobara negovite usni dozvoluvajki mu da i ja soblece trenerkata. Koga ja pocuvstvuva negovata meka koza vrz svoite gradi krikna. Nikola silno ja fati za kosa , liceto poleka i go priblizuvase do svoite usni. Znaese deka ja gleda. Za mig zastana. Ema gi otvori ocite. So pogledot go molese da ja saka...
-Jasno ti e koj e gazda... i rece podbivno.
Ema slusna kako pepelnikot se krsi. Ostana samo kako sol zdrobeniot kristal koj se zalepi za nejzinata dusa. I nadojdoa solzi.Se cuvstvuvase ponizena, usramena... Kako nisto da ne bilo Nikola se trgna od nea. -Vikni me ako ti trebam - i rece izleguvajki od spalnata soba.
Kako napusteno kutre Ema se zavlece vo krevetot. Dolgo placese.^uvstvuvase ogromna bolka, ovoj pat vo svojata dusa. Okolu sebe go cuvstvuvase mirisot na Nikola koj ostana kako nevidliva traga na mekata postelnina . Sakase ednostavno da iscezne...
Ema utroto go doceka recisi budna. Imase strasna glavobolka, a ne se osmeluvase da izleze od sobata. Sinokesnata slucka sega i se cinese nevozmozna. Ne mozese da sfati kako dozvoli tolku da bide ponizena. Ja zgrozuvase pomislata deka i pokraj se uzivase vo negovata pregratka i se dopadnaa negovite usni, vrz sebe kako se uste da gi cuvstvuvase negovite race. Ja protrese svojata glava kako da saka da si gi sredi mislite.^as go mrazese cas ne znaese sto cuvstvuva za nego. Morase da si odi, samo sega navistina ne znaese kako. Negovata pomos i bese neophodna , a strasno se plasese od povtornata konverzacija so nego. Go cu kako tropa so sadovite vo kujnata. Ne bese silna da se sooci so nego. Se pokri preku glava obiduvajki se da smisli dobra strategija. Nisto “pametno” ne i doa|ase na um. I doa|ase da zamine preku prozorec samo da ne go vidi nikogas poveke.
I se pricini deka Nikola tropna na nejzinata vrata. Bese sigurna deka ne e mozno. Podavajki ja glavata preku pokrivkata se stapisa: Nikola so posluzavnik vo racete i nosese pojadok. Ocite cudno mu sjaeja. Na usnite mu lebdese tainstvena nasmevka. Ema go gledase podzinato ne veruvajki im na svoite oci.
-Veruvam dobro spiese - i rece, potencirajki ja svojata dvosmislenost. Pojadokot ke ti godi, ti podgotviv nesto specijalno, zasluzi. Go ostavi posluzavnikot na toaletnata masa i poglednuvajki ja nasmeano. Ema zbesna. Toj imase hrabrost da i se smee v lice. Nabrzina stana se oblece i bez dvoumenje mu go vrati pojadokot.
-Blagodaram za vnimanieto, ne sum gladna sakam da si odam?! -mu se obrati dosta ladno ne gledajki vo nego. Nikola bese ispruzen na krevetot pusejki cigara.
- Ti treba moja dozvola da si zamines ?
Ema nesto kako da ja probode. Uspea da se sovlada. Bi sakala da mi go pokazes vistinskiot pat...
-Jas, pomisliv deka veke pocna da ti se dopa|a ovde...
Ema prezirno go pogledna.- ]e mozes li da me odneses do seloto - prostenka niz zabi
-Zavisi...
-Od sto?
-...Od mnogu nesta...
-Kako na primer ?
-Od tebe !
- Od mene?
Nikola se ispravi, Ema instinktivno se vrati nazad. Toj pocna na glas da se smee. Se isplasi ?
-Od sto da se isplasam, mu rece, obiduvajki se da go prikrie stravot od pomislata deka moze da i se doblizi. Pocuvstvuva kako dlankite i se potat. Nikola ja posmatrase vnimatelno. Odednas pogledot mu se smeni. Ocite pak mu se pretvorija vo zamrznati ezera .
-A sto ako jas ne sakam da si odis?!
Ne mozese da im poveruva na svoite usi. Od nea kako da izbi lava.
-Ti ne sakas da si odam? - recisi se derese na nego. Imas smelost i toa da mi go reces... [to si mi ti ? Ne znam ni koj si ni sto baras ovde, a sega treba tvoja dozvola jas da si odam... Ti ne si zdrav. Razbudi se, jas ne sum tvojata qubovnica. Ti poveke ne bi trebalo voopsto da si ovde...Jas ke ti napravam usluga ke si zaminam, a ti treba da me simnes do seloto...Sum dovolno jasna? Zaradi tebe nema da dozvolam volcite da me izedat, i ne mislam tvoeto natrapnicko gostoprimstvo vo mojata kuka veke da go trpam . Ema ostana bez zdiv koga gi vide molnjite sto izbija od negovite oci. Ne mozejki da go istrae negoviot pogled mu go svrti grbot drzejki se za glavata koja se uste ja bolese. Pomisli kako povtorno ja capna rabotata. Kako ke otidam do seloto sama, se prasuvase vo sebe ne znaejki sto da pravi. Go slusna kako si gi navlekuva cizmite. Se svrti . Nikola bez da ja pogledne se oblece, gi zede nejzinite torbi vo racete i bez nikakov zbor izleze niz vratata. Ema ne stasa nitu vindjaknata da si ja oblece. Ja grabna i trcajki se obide da go stasa.
Nadvor besneese nevreme. Snegot i doa|ase pravo v lice.Odvaj se obiduvase da go sledi. Snegot i dostigase nad kolenicite. Nikola bez problem odese napred i nitu ednas ne se svrti da ja vidi. Ema veke ne bese sigurna dali zaminuvanjeto i bese vistinska odluka. Sega vrakanje nemase. Molese boga sto pobrzo da slezat od planinata. I se cinese deka odat so casovi. Bese na krajot od sili te. ^uvstvuvase kako studot i se vovlekuva poleka i silno. Nozete odvaj gi dvizese. Ova mora da e najdolgiot pat sto vodi do seloto mrmorese. Ova namerno mi go pravi... Moram da izdrzam... Pocna da place koga gi zdogleda prvite znaci na prisutna civilizacija. Na nejzinite maki im se nayirase krajot. So golemo olesnuvanje vozdivna koga go pocuvstvuva asfaltot pod svoite noze
Sega recisi vo cekor go sledese. Pretpostavuvase deka odat na zeleznickata stanica pa veke poraspolozena pocna da se obyrnuva okolu sebe gledajki gi gradbite na selskite kukicki. Od nekoi bese navistina iznenadena,a uste poveke se iznenadi koga slusna kako mestanite mu dovikuvaat i go pozdravuvaat Nikola od svoite dvorovi. Toj qubezno im vozvrakase . Ja iskoristi prilikata i Ema veke odese pred nego po edinstvenata asfaltirana ulica od seloto. Veke pred sebe ja gledase zeleznickata stanica koga edno devojcence na okolu cetiri godini, obleceno vo crven skafander so pletena kapa na glavata pod koja i se nayiraa gustite crni lokni do usi nasmevnato trcase pravo kon nea. Ema vcudonevideno podzastana , a toa pomina pokraj nea glasno smeeki se i frlajki mu se vo pregratkite na Nikola. Nikola ja podigna visoko vo vozduh . Devojceto srekno vikase na cel glas. Ema ja gledase ovaa sredba cuvstvuvajki kako od Nikola blika qubov i toplina kon ova malo milo sustestvo. Posaka taa da bese na nejzinoto mesto. Pregrnati dvajcata se vrtea vo krug. Nikola i go trgna kapceto od glavata.Ema se vkocani, vo glavata pocna da i piska svirkata na lokomotivata. Devojceto neverojatno licese na Nikola. Pocuvstvuva kako tloto i bega pod nozete. Nikola, Ana - cu kako gi vika prijaten zenski glas.
Drzejki se za raka dvajcata potrcaa vo pravecot od kade sto doa|ase glasot. @enata ne mozese dobro da ja vidi, no zatoa Ema vide kako site trojca dolgo se guskaat. Srceto i se parase. Najprvo i ja otkri negovata qubovnica, koja voedno bese i nejzina rodena baba, a sega i negovata zena i kerka. Na Ema solzi i dojdoa na ocite. Gi stavi dvete patni torbi vrz sebe i trcajki kolku sto moze pobrzo se upati kon stanicata. Vo usite dolgo vreme i odeknuvase negovoto veselo smeenje.




Ema stoese pokraj prozorecot gledajki kako pa|a snegot. Ovaa godina zimata kako da ne sakase da si zamine. Veke pomina polovinata na mart, a sneznata pokrivka se beleese na pokrivite od gradot. Tazno vozdivna so mislite vrajkajki se na svoeto zimsko patesestvie vo planinskata kukicka. Vsusnost i nikomu nisto ne kaza za nejzinot prestoj tamu . ^estopati i se pricinuvase deka ja gledaat ocite na Nikola. Imase tri dobri pricini zasekogas da go izbrise od svoite spomeni, no sepak... uzasno i nedostasuvase. Ne bese retko koga gi zamisluvase site trojca, nego,devojceto i negovata zena, kako sedat pred kaminot veseli srekni ispolneti so mnogu qubov. Vo mislite ponekogas ja sozaluvase negovata sopruga spomnuvajki si kako ja mamel so nejzinata baba. I doa|ase da se vrati i da i kaze. Sepak dlaboko vo sebe morase da si priznae deka ako se vrati tamu bi se vratila samo da go vidi. Vo realnosta ja vrati yvonenjeto na telefonot. Toa bese majka i; ja potsetuvase na vecerasnata proslava po povod penzioniranjeto na tatko e. Vsusnost, tatko e bese vo penzija veke 4 -5 meseci, no sakaa toj cin da go proslavat, a najavija i semejno iznenaduvajne za koe ne znaese nitu i Ema. Ni od daleku ne bese raspolozena za semejna vecera kade site ke imaat mnogu prasanja za nejzinot prestoj vo babinata kuka. Vo sekoj slucaj ne mozese da ne pojde, nejzinite toa ne bi i go prostile. Majka i nekolku pati ja potseti so sebe da go ponese i svojot prijatel?! Da vo red ke dojdeme zaedno na glas gi povtoruvase Ema svoite posledni zborovi od telefonskiot razgovor. ]e dojdeme jas i..... nikoj - mu rece Ema na svojot lik vo ogledaloto. Recisi bese 17 casot. Ja napolni kadata so voda i potona vo mirizlivata pena nadevajki se deka ke ja smiri i ke go podobri nejzinoto depresivno raspolozenie. ^uvstvuvase kako teloto i se opusta. Sakase da misli na nesto ubavo. Mislite povtorno i se vratija na Nikola. Kako da se isplasi od ona sto eventualno bi sleduvalo, ja nurna glavata vo vodata. Ni malku poraspolozena dolgo vreme ja susese svojata kosa. Ne sakase da stigne prva doma pa bidejki imase vreme resi da otide vo bezistenot da gi razgleda izlozite i da kupi cveke za majka si. Znaese deka ne e nekoja ubavica no i ne bese za frlanje. Se gledase vo golemoto ogledalo zadovolna od svojot izgled. Na sebe imase helanki so kratka maicka od temno - sino bukle. Kosata nemirno i se spustse na ramenicite. Stavi malku sminka . Izgledase dosta privlecno kako i sekogas za pogresni faci - si rece samata sebe i zamina.
Kaj nejzinite stigna posledna. Site bea sobrani, najbliskite, okolu petnaeset dusi. Navlekuvajki ja vrz sebe svojata stara dobra nasmevka im se pridruzi. Gi razocara sto povtorno dojde sama, no Ema gi tesese deka dokolu uspee da se oslobodi od obvrskite na rabota, nejziniot prijatel sepak ke dojde. Vremeto za vecera odminuvase, a kako nikoj da ne pomisluvase na nea. Dobi vpecatok deka uste nekoj se ceka... Mislejki deka se ceka nejzinot prijatel otide da telefonira, a koga se vrati na prisutnite im soopsti deka prijatelot verojatno nema da dojde. Znaese deka site i poveruvaa osven majka i. Po polovina cas vecerata zapocna. Vo dobro raspolozenie site uzivaa vo hranata razgovarajki za najobicni nesta. Koga se oglasi vleznoto yvonce site pogledi se upatija kon Ema. Ema pocrvene stanuvajki da otvori i cudejki se koj bi mozel da e. Zabeleza kako majka i i tatko e vidno se vozbudija. Ja preteknaa,brzajki da ja otvorat vratata. Ema odese po niv.
Kako grom da ja pogodi. Vo pretsobjeto stoese Nikola... Ne bese vo sostojba da se pomrdne. ^uvstvuvase deka sekoj mig ke se strupoli. Go gledase so sirum otvoreni oci. Ne mozese da sfati sto se slucuva. Nejzinite toplo go pregrnuvaa i se raduvaja na negovoto doa|anje. Za mig pogledite im se sretnaa. Ema stoese vkocaneto.
- Nikola, ova e Ema, mojata kerka i zalam sto ne uspeavte da se zapoznaete vo planinskata kukicka. Pred dva meseca Ema prestojuvase tamu, ama kratko - go slusna kako vo poluson nejziniot tatko. Na ova Nikola i upati eden nedefiniran pogled potkrevajki ja ednata ve|a, so odvaj zabelezliva podbivna nasmevka.
-Navistina, Nikola ja prifati igrata. Bas mi e zal sto ne se sretnavme. Jas sum Nikola - i rece podavajki i raka.
-Ema - promrmore ne osmeluvajki se do go sretne negoviot pogled .
Nejzinite i Nikola vlegoa vo trpezarijata. Ema ostana vo hodnikot sama obiduvajki se da si dojde na sebe. [to bara toj tuka - se prasuvase ne mozejki da sfati sto se slucuva. I doa|ase vednas da si zamine doma. Da pobegne od nego. ^u kako tatko e ja vika. Odvaj sobra hrabrost da im se pridruzi. Negoviot pogled go cuvstvuvase vrz sebe no uporno go odbegnuvase. Razgovorot sto se odvivase voopsto ne go slusase, niz glavata i vrvea vozovi.
Nesomneno site se zainteresiraa za Nikola. Kako od daleku go slusase negoviot dlabok glas. Raskazuvase za zgodite i nezgotite na nejzinata baba. Mosne lesno izmamuvase gromoglasno smeenje od prisutnite. I doa|ase na cel glas da go prasa sto mu bese nemu negovata baba... kako se negovata zena i kerka... Ema ne mozese poveke da izdrzi. ^ekase zgoden moment majka i da otide do kujnata. Ja iskoristi prvata prilika.
-Mamo, jas moram da odam. Se nadevam tato nema mnogu da se naluti - i rece rastrepereno
Majka i zacudeno ja pogledna, - Ema, vecerata samo sto pocna! Ima nekakov problem?
Ema odmavna so glavata silno guskajki ja i placejki si zamina ne pozdravuvajki se so nikogo. Vo svojot stan stigna obleana so solzi i razocarana. Ne mozese nikako da sfati sto bara Nikola vo nivniot dom. Uste poveke ja macese pomislata sto toj voopsto ne se sramese od svoeto prisustvo . Gi napravi na oci budali. Pred ocite i bese toj, onaka visok i sirok kako planina. Izgledase neverojatno privlecno vo dolgiot zimski mantil sto go nosese. Temniot ten samo uste poveke mu gi istaknuvase negovite sini oci. Veceva vo niv nemase mraz. Bea nekako cudni,mirni polni so nesto od koe Ema uzasno se plasese. Verojatno nikoj ne znaese za negovata afera so nejzinata baba. Utre moram da im kazam na moite pomisli Ema
Ja razbudi sonceto koe so svoite prvi zraci ja galese po nejzinoto lice. Mu se izraduva nadevajki se deka snegot nema povtorno da mu go ukrade denot. Nejzinoto utrinsko zadovolstvo traese premnogu kratko. Po sonceto i snegot vo mislite stigna Nikola. Mrazese sto nejziniot razum govorese edno, a nejzinoto srce drugo. Znaese deka mora da go otkrie, a od druga strana tolku mnogu go sakase pokraj sebe. Resi denesnata bitka da bide vo nejzina korist. Iako bese relativno rano, zamina vo domot na nejzinite roditeli. Otkluci sama ne yvonejki, eventualno da ne spijat. Vo kukata bese tivko. Si svari kafe i sedna da gi ceka da stanat.
- Mozam li jas da dobijam kafe?- od zad grb go slusna dobro poznatiot glas. Mornici i pominaja po teloto...
-[to baras ti uste tuka?-niz zabi prosepoti Ema vrtejki se kon nego.
-Ako sinoka ne zabeleza, da ti kazam deka sum jas dobredojden gostin vo ovaa kuka. Vprocem bese tolku glupava i ne ostana tuka da slusnes zosto sum pokanet - podbivno i vrati Nikola.
-Ti si manijak i se lazes deka ke dozvolam da im se podbivas na moite?!
Nikola bozem zaprepasteno -Jas, manijak...
-Prodavaj mu ja tvojata naivnost nekomu sto ne te znae, ne mene. Jas dovolno znam za tebe !
-Navistina... mozam da si pretpostavam... znaes kakvi sortsevi nosam, znaes kako baknuvam , znaes...
Ema ne razmisluvajki ni mig mu go isturi kafeto vrz negovata pizama.
-Siguren sum deka znaes oti ovie raboti navistina me palat - i rece studeno grabejki ja vo svoja pregratka.
-Ti si manijak, ti si lud -Ema odvaj uspevase da bide tivka. Se branese bezuspesno. Racete na Nikola bea silni, nejzinoto telo kako magnet se privlekuvase kon nego.
-Pusti me ili ke vikam - poluglasno vikase Ema. Nikola kako da uzivase. Ja predizvikuvase da se bori davajki i nadez deka mozebi ke uspee da se izvlece od negovata pregratka. Scenarioto bese isto, samo sto Ema i ovoj pat ne uspea da go predvidi. Deka ova i se slucuva po vtor pat i stana jasno koga negovite usni gi doprea nejzinite . Bese toa strasen baknez koj i gi pokrena site setila. Vo Ema kako da nadojde priliv. Tolku go mrazese, a posakuvase negoviot baknez nikako da ne prestane. Gi otvori ocite za da go sretne negoviot pogled. Bea toa naj sinite oci sto nekogas gi videla.Sjaeja cudno. Se baknuvaa se dodeka ne im snema zdiv. Ovoj pat Ema ne pobegna koga pocuvstvuva kako se olabavuva negovata pregratka. Stoese pripiena za nego so racete okolu vratot. Nikola molkum ja galese nejzinata kosa. Koga pogledite povtorno im se vkrstija kako da se zapali ogan. Bese toa mig za vo vecnosta.
- Odamna ne sum se cuvstvuval vaka - i rece ne ispustajki ja od pregratka.
-Sigurno najmalku dve - tri godini - go prasa Ema gledajki go pravo vo ocite.
Nikola zacudeno ja pogledna.
- Bi sakala da znam koja podobro se baknuva jas ili baba mi?!-pakosno mu prosepoti Ema. Pocuvstvuva kako se strese negovoto telo. Ocite mu potemnaa. Negovite ezera zamrznaja istovremeno tolku zestoko raspukuvajki sto Ema se isplasi. Nikola luto ja turna od sebe. Izgledase kako besen ris.
-Vistinata nekogas boli... Mislese deka ne znam - cinicno mu se obrati provokativno stoejki pred nego.
Bez nitu eden zbor Nikola se svrti i zamina. Slusna kako zaminuva. Veke se kaese za ona sto go stori. Ema znaese deka ovoj pat go zagubi zasekogas. Veke nemase zelba da go nakaze na nejzinite. Si zamina i taa.
Skitase niz ulicite obiduvajki se da go zaboravi, da go izbrise od nejzinoto sekavanje, od nejzinot zivot. Znaese deka ovoj pat toa ke bide navistina tesko. Stigna doma premalena od odenje. Vrz sebe go cuvstvuvase negoviot miris, a toa ja doveduvase do ludilo. Se istusira kako da sakase so vodata od sebe da ja otstrani i bolkata i qubovta i prezirot i omrazata sto gi cuvstvuvase sprema nego. Ostatokot od denot go mina mosne loso raspolozena.

Ja razbudi prdorniot zvuk na yvonceto. Nekoj kako da legnal na nejzinata vlezna vrata. Bese zaspala i ne bese sigurna dali prespala cel eden den ili vo tezok son i minalo recisi celo popladne. Sonlivo so strasna glavobolka i macnina sto ja cuvstvuvase vo dusata ja otvori vratata.
-Se obiduvam celo popladne da te dobijam ! [to ne mi pomina niz glavata, a ti spies?- ja prekori majka i vleguvajki vo stanot na Ema.
-Prosti, sum zaspala - nevolno Ema i odgovori odejki po nea.
-Bese utrovo kaj nas - ispituvacki ja prasa majka e. Ema samo klimna so glavata .
-Sakas kafe?
- Sakam da znam sto se slucuva so tebe?! Zosto sinoka si zamina... Imas problem i morame da go resime...
Ema, se obide da ja razuveri nasilno smeejki se.
-Od kade takva ideja? - ja prasa i prakticno pobegna vo kujnata da vari kafe. Majka i bese uporna. Otide po nea ne davajki i vreme da smisli nekakov izgovor so koj bi ja izmaznila rabotata.
-Od koga se vrati od planinite ti se promeni. Veruvam tamu i ne bese toklu studeno pa mozokot da ti zamrznal. A veke ne ti veruvam deka nekolkute dena si gi pominala sama ?!
- Poim nemam sto zboruvas ? - Ema bese uporna
- Ema, ne sakam da se raspravame, sakam da znam vo sto e rabotata!
- Rabotata e vo nisto, a ako e i nesto toa si e moj problem.
- Znaci vo pravo sum, imame problem..
- Nemame problem...
- Dobro ti imas problem !
- Jas ke si go resam... Zadovolna?
- Ne moras da se deres na mene.
- Ne se deram, samo mi e se prekuglava. Kaj najde denes da go resavas mojot problem.
Ema i go podade fildzanot so kafe i nosejki go svojot otide vo dnevnata soba. Sedna so vidno negoduvanje sto taa e tuka.
Sednuvajki sproti nea, majka i, vnimatelno ja prasa:
-Da ne znaes zosto Nikola si zamina?
Ema preblede, pocuvstvuva grc koj kako da i zastana na grloto. So kraen napor se obiduvase da reagira normalno.
- Jas da znam zosto si zaminal ? - bozem zacudeno ja prasa. Jas ne znam ni zosto dojde...?
- Mozebi ne znaes zosto bese dojden, no deka znaes zosto zamina... sigurna sum .
- Ema stana izbegnuvajki go nejziniot pogled. Ne bese sigurna vo sebe dali da i ja otkrie strasnata tajna.
- Da znaes gresno ti se cini... Pa jas nego ... sinoka prv pat go vidov..
- Ema, koga ke sfatis deka mene nikogas ne si uspeela da me izlazes?
Vasata sinokesna prva sredba mnogu me iznenadi. Ne izgledase bas deka vi e prva. Raka na srce toj dobro se drzese... a ti duri i si zamina...
Dojde do nea i ja nea ja pregrna. Ema verojatno ima nesto sto sigurno bi trebalo da go znam...
- Podobro da ne znaes - se predade Ema. Boli, mnogu boli...
- Ti si zaqubena vo nego ! Treba da si srekna. Znaev, a kako li samo Nikola te gledase snosti. Koga si zamina i ne mu se zboruvase mnogu. Ema, mozebi te navredil, no sigurna sum deka e zacapan epten vo tebe. Majka i bese presrekna . Silno ja guskase i na glas se smeese.
- Nemoj mamo, ne e bas taka - i rece Ema ottrgnuvajki se od nea. ... Moite cuvstva kon nego se zaludni. Toj... toj, povtoruvase Ema barajki vistinski zborovi za da ne ja potrese premnogu, toj e zenet. Ima i kerkicka...
- Nikola?! Ne e mozno. Bas sinoka go ...
- Laze mamo -ja prekina Ema...a ima uste nesto koe e uste postrasno. Ema, otide do majka si koja ja gledase zacudeno i iznenadeno,ja fati za racete i ja gledase pravo vo ocite.
- Mozebi ova ne bi smeela jas da ti go kazam no... moras da znaes... Nikola... toj ... i bil qubovnik na baba ...
Ema se cuvstvuvase uzasno. Od ocite i potekoa solzi. Majka i ja gledase so sirum otvoreni oci.
-Ema, dobro si, zaprepasteno ja prasa... dali znaes sto zboruvas? Tebe pametot kako da te napustil...
- Znam deka e tesko da se sfati, no veruvaj mi taka e... Mene mi e potesko,,jas, ...jas navistina se zaqubiv vo nego, lipase Ema sakajki od sebe da ja isplace svojata bolka.
- Ema koj ti gi kazal ovie gluposti - tresejki ja za ramenicite i rece majka i. Ema toj nikogas ne bi mozel da i bide qubovnik na tvojata baba. Ema ziti gospod znaes li sto zboruvas. Majka i pocna da se smee. Ema prezirno ja pogledna:
-Mislis te lazam...
-Of, Ema sto si napravila...Ti ovoj pat vistinski si vqubena. Po glupava rabota od vquben covek dosega i ne sum slusnala - i velese majka i smeejki se...


-Gospo|ice, ke mozete li sami ponatamu? Ima mnogu sneg, ova e planina- i rece taksistot vadejki ja nejzinata edinstvena torba od bagaznikot .
- Blagodaram, go znam patot,ke se snajdam - qubezno mu odgovori Ema.
Poceka taksito da zamine. Se obyrna okolu sebe. Bese premnogu tivko, samo ovoj pat toa i ne i smetase. Belo snezno prostransvo se raspostilase okolu nea. I se pristori kako borovite i elkite da gi potrgnuvaat svoite nateznati vetki pravejki i pat. Srceto i zatreperi. ^uvstvuvase strav, ne deka ke se zagubi tuku kako ke pogledne vo negovite oci. Tolku mnogu go qubese sto morase da proba da go zgrabi za sebe. Resitelno zacekori vo snegot. Go slusase negovoto krckanje pod nozete.
Pocuvstvuva kako vetrot pocna da i ja mrsi kosata. Nebare taa go prekrsi negoviot son. I se cinese deka i praka dobredojde. Sosema neocekuvano i belite snegulki go zapocnaa svojot tanc . Ema zazbivtano brzase napred. Konecno stigna pred kukickata. I se cinese deka e poubava otkolku prviot pat koga ja vide. Mnogu i olesna koga vide deka Nikola ne e vnatre. Imase vreme da go razraboti svojot plan. Vo kukickata se bese na svoe mesto. Ema najprvo se obide da go zapali kaminot,i za nejzina radost uspea. Se raspakuva i udobno se smesti vo golemata fotelja, cekajki Nikola da se pojavi pred vratata. I da sakase ne mozese samo taka lesno da mu se izvini za toa sto mu go rece. Zatoa planirase da bide tolku dobra i qubezna kako i prviot pat. Poskoro od sto se nadevase Nikola vleze vo kukickata. Prviot gol bese nejzin. Od avion se gledase kako go iznenadi nejzinoto prisustvo.
- Dobar den, ironicno mu se obrati gledajki kako smrznuvaat negovite dve sini ezera. Mislev deka poveke ne doa|as tuka ?
Nikola ne i prozbore nitu zbor. Nekolku minuti nivnite pogledi se mecuvaa. Bitkata bese zestoka. Napnatosta ja zgolemuvase ognot vo kaminot koj zababoti od silinata na plamenite jazici koi pistea od nego.
- [to baras ovde?- procedi Nikola niz zabite
- Ova e sega moja kukicka, baba mi mene mi ja ostavi... Ne znaes? - drsko mu odgovori.
- Samo da si gi zemam moite raboti -i rece Nikola frlajki i go pred nea klucot od kukickata sto toj go imase.
Ema si ja potkasa usnata. Kako noz da i se zabi vo srceto. Ocekuvase deka povtorno ke i pokaze koj e gazda... Sakase da mu se frli pred nozete, molejki go da i prosti... da ja saka... Sedese kako zakovana vo golemata fotelja, gledajki go kako si gi zema rabotite i si odi. Ne i progovori ni zbor poveke, ne ja ni pogledna. Koga ja zatvori zad sebe vratata, Ema, potrca po nego. Nejzinata gordost ne i dozvoli da go moli. Gorcina cuvstvuvase na svoite usni. Padna na kolenici pred zatvorenata vrata i pocna da place. Placese se dodeka imase solzi vo ocite.
Denovite se redea. Ema ne znaese dali e nok ili den. Kapacite na prozorcite bea zatvoreni.Odvreme navreme ke cuese kako vetrot i tropa na vratata. Vetrot i nikoj drug. Bese izgubena. Razocarana i napolno sama kako nikoj na ovoj svet. Stradase polna so qubov kon covekot koj ne ja sakase. Imase sreka sto drva za ogrev imase dovolno inaku verojatno ke smrznese. Hrana recisi ne vkusuvase. Ja mrazese ovaa zima od dnoto na dusata. Ja prokolnuvase svojata sudbina i svojata ludost sto dojde povtorno tuka. Bese jasno deka definitivno bese se izgubeno za nea.
^uvstvuvase potreba zasekogas da ostane osamena vo babinata kukicka i zasekogas samo nego da go saka so svojata bolka, no...znaese deka mora da zamine...da si odi. So casovi gi pakuvase svoite raboti nadevajki se sekoj mig Nikola da tropne na vratata. Bese zaludno, edinstveno vetrot odvreme navreme ke i cuknese na vratata kolku da i go voznemiri ranetoto srce.
Slusna kako golemiot kluc ckrapna vo bravata. Vo nea kako da se zatvori eden del koj vecno ke ja boli. Ema ne se svrte,tesko zacekori niz beliot sneg. So sekoja stapka kako se poveke da i se topese nadezta. Koga pod svoite noze go pocuvstvuva vlazniot asfalt bese sigurna deka ovoj pat zasekogas ja zagubi qubovta na svojot zivot. ^uvstvuvase golema vina vo sebe. Edinstvenata ulica niz seloto ja vodese pravo na zeleznickata stanica. Se potrese koga go cu gromoglasniot piskot na lokomotivata. Nejzinoto brevtanje ,Ema , ja isplasi. So navednata glava cekorese poleka. Izvadi bilet, vozot i poa|ase za nepolni dva casa. Vo cekalnicata i bese premnogu tesno. So torbata na ramo se upati na peronot. Gledase kako lokomotivata gi vlece vagonite zad sebe. Prvo poleka,tesko, a potoa se posilno i pobrzo. @eleznata grdosija vo sprotiven pravec naskoro ke odnese i del od nea. Vozot poveke ne go gledase, se slusase samo nejziniot tatnez. Naskoro ostana sama na peronot. Tisinata se raspea okolu nea. Ovoj pat nejzinite noti bea tazni. Ema sedna na prugata,se stutka vo sebe. Izgledase kako napusteno devojcence. Nejziniot pogled zaluta vo dalecinite,niz sneznoto beskrajno prostranstvo. Gledase kako od nekade doa|a Nikola pravo kon nea da ja pregrne so svoite silni race da ja pogledne so svoite sini ezera. Dojde snegot. Belite snegulki zapocnaa uste eden svoj tanc. Kako da pa|aa samo okolu Ema sakajki da ja zabelat nejzinata bolka.Pocuvstvuva deka nekoj ja gleda. Srceto pocna silno da i bie. Go znaese toj pogled. Nemase hrabrost da se svrti.
-Tetke, ke navrnes tuka, mene majka mi me kara ako sedam na prugata...
Ema, gi zatvori ocite obiduvajki se da gi spreci solzite da i potecat po liceto. Se svrti. Zagrizeno ja gledaa dve sini ezeca ispolneti so mnogu qubov i detska naivnost. Bese toa Ana. Ema se plasese da i progovori zasto znaese deka ke pocne na glas da place. Odvaj i se nasmevna. Gi dopre nejzinite zacrveneti obravcinja.
- Zosto places?- iskreno ja prasa Ana
Ema ja stegna nejzinata raka. Od celoto i gi trgna gustite crni prameni kosa, gi gledase nejzinite prekrasni oci. Tazno i se nasmevna: - Mi e zal sto ne mozam doma da ponesam del od ovie vasi sini snegovi...
Ana zacudeno ja pogledna, i se nasmevna i recisi trcajki zamina. Ema posaka da i vikne da se vrati... Ostana pak sama na prugata. Vremeto se blizese. Naskoro definitivno ke zamine i nikogas poveke nema da dojde vo babinata kukicka. Nesvesno pocna da cekori po prugata. Snegulkite kako da ja zavedoja. Go sledese nivniot bal . @alese sto ne moze da bide srekna kako niv. Povtorno pod sebe go pocuvstvuva snegot. Nesto kako da ja vlecese. Odednas zdivot i zapre. Pred nea kako da se sluci bajka. Sneznite planini kako da i gi otvorija pazuvite. Bea kako kralici gordo ispraveni okolu maloto zamrznato ezerce. Vitite borovi i elki okolu nego zastitnicki go cuvaa. Na Ema i se cinese deka sonuva. Toa bese najubavata gletka sto ja videla. Srceto silno i biese. Snegot prestana da pa|a. Kako nekoja dobra samovila da zamavna so svoeto volse bno stapce. Niz ezeroto zatreperi soncevata svetlina. Nekolku zraci kako da se prekrsija vo negovite zamrznati vodi. Planinite kako da se preslekoa. Vrz sebe sega imaa sini snegovi...
- Imav, samo 12 godini koga prv pat go vidov ova... baba ti me donese tuka... Sakase da mi pokaze kolku ubavini nosi zivotot ako znes da sakas...
Ema sonuvase. So siroko otvoreni oci od koi kako da tecese reka, gledase vo Nikola. Nikola gledase vo dalecinite. Negovite zamrznati ezera pocnaa da se topat. Se ispolnija so mnogu cuvsvta i taga.
-Me odgleda kako sin - tesko progovori... Mi nedostiga . Ja pogledna. Vo negoviot pogled imase senka. Ema pocna na glas da lipa.
- Mozes da mi prostis - tivko go prasa ne simnuvajki go svojot pogled od negoviot.
Kako da se gledaa milioni godini. Solzite i zaprea. Ja navedna svojata glava. Sakase samo da ja gusne, da i prosti. Nezno ja pripi kon sebe. Gi pobara nejzinite usni. Ema cuvstvuvase kako negoviot baknez i ja vraka krvta vo venite. Go pregrna negovoto ubavo telo kako da saka da stane del od nego. ^uvstvuvase kako ja posakuva. Se baknuvaa se dodeka ne se oglasi sirenata na vozot. Nejziniot pisok kako da ja rasturi magijata. Ema kako da zamrzna.
- Ova e mojot voz - prosepoti pripivajki se na negovite gradi.
- Bi storila nesto za mene ?!- ja prasa nezno Nikola.
Se sto sakas pomisli Ema, ne odgovarajki mu na prasanjeto. Nadez, golema nadez se rodi vo nea.
-Ostani zasekogas tuka. Nikola ja molese.
- Zasekogas... ne e mozno - mu rece. Ocite povtorno i se napolnija so solzi. Kolku mnogu sakase da ostane zasekogas so nego.
- Nekoj te ceka...?
-Ti imas dom ... semejstvo ... - lipase Ema, ... ubava kerkicka... zena...
Bese toa najglasnoto smeenje sto do togas go cula. Planinite kako da se zatresoa. Nikola se smeese mavtajki so svojata glava.
-Navistina te sakam. Ova e ludo. Najprvo mi pripisa qubovnica, a sega zena i dete...
- Ema, pa ti si polosa i od Ana... Taa e kerka na mojata sestra... Nikola se smeese gledajki kako Ema gi menuva boite na liceto. Veke ne znaese sto da misli. Ne znaese sto da mu kaze. Bese kako zagubena snegulka. Vozot se oglasi uste ednas. Bese toa posleden povik. Ema nemo gledase vo negovite nasmeani oci. Bea tolku sini i prekrasni. Se sramese od sebe si.
Nikola vo racete go zede nejzinoto lice.
- Ema, ostani zasekogas ovde. Dozvoli mi da ti pokazam sto se treba da sakas. Ema, nikoj dosega ne mi trbal kako sto mi trebas ti. Te qubam kako sto snegot gi saka planinite.
Ema go baknuvase. Go sakase samo za sebe. ^uvstvuvase kako nejzinoto srce e mnogu malo da ja sobere seta nejzina qubov sto ja cuvstvuvase kon nego. Bea silno gusnati. Okolu niv sinite snegovi kako da se topea. Ehoto go donese brevtanjeto na lokomotivata. Od nekade duvna vetar ponesuvajki go so sebe daleku od niv dvajca.
- ]e mi kazes li sto treba za pocetok da sakam - mu rece Ema, presrekna gledajki vo negovite oci.
- Za pocetok dovolno e da me sakas mene - i rece Nikola baknuvajki ja.
-A, potoa...?
- Povtorno mene.
Ema kako da bese vo oblacite. Do sebe go imase covekot sto go saka. ^ovekot sto ja qubi... Znaese deka zasekogas ke ostanat tuka, pokraj sinite snegovi. Gusnati, baknuvajki se i qubejki se dodeka na planinite ima sneg....






Natasa Mirceska