Let broj 21 (1991)

Dodeka umorno cekase da pominat i tie 45 minuti, potprena na neudobnata klupa, Elizabeta, po kojznae koj pat si go postavuvase istoto prasawe: “Dali navistina ova mi treba?”...Imase 35 godini zad sebe, no retko se slucuvase da i dade nekoj poveke od 25 godini. Ne gi kriese godinite,vremeto od sekogas bese na nejzina strana. Visoka i vitka so crni, kako nok golemi oci,koi kako da bea polni so yvezden sjaj. Samo gustite i dolgi klepki odvreme na vreme ja prekinuvaa za mig volsebnosta sto zracese od niv. Nosot pravilen,duri i mal,a ustata kako da i bese nacrtana i sekogas ne`no prekriena so lilav saten. Na nejziniot temen ten sovrseno odgovarase gustata i crna kosa koja kadravo i prkosno se leleese vrz nejzinite ramenici i predizvikuvacki i potskoknuvase na celoto. . Bese poveke od ubava i po`elna. Bese magnet za nenamerni pogledi prosledeni so vozdiski,duri i od samite `eni. Od mislite ja odvrati prodorniot glas na slu`benikot od salterot za informacii : “Ve izvestuvame deka letot broj 183 od Atina e odlo`en.Zaradi tehnicki problemi avionot od Atina ne mo`e da poleta.Letot broj 183 e odlo`en za utre...”-”Uste ova mi falese”-niz zabi promrmore Elizabeta nervozno. Ja prefrli cantata preku ramo od xebot ja izvadi pozlatenata tabakera, zede edna cigara i ne palejki ja se upati kon izlezot od aerodromot. Uspea da ja izbegne mesanicata na parkingot i se upati doma. Ne bese raspolo`ena da se vrati na rabota,a i veke go najavi svoeto otsustvo do krajot na rabotnoto vreme. Advokatskata kancelarija,prepolna so hartii samo bi go vlosila nejzinoto i onaka nedefinirano raspolo`enie
Vozejki mislite i bea nasoceni kon 3-4 reda napisani vo nejzinot omilen nedelnik od pred sedum meseci. Obicno ja preskoknuvase rubrikata “zziva” no ovoj pat ja procita preku 100 pati,potocno go procita oglasot potpisan kako “Zakopano bogatstvo”. Preku liceto i mina odvaj zabele`liva nasmevka,spomnuvajki si kako vednas se zamisli so lopata vo racete na nekoj pust ostrov. Ni poveke ni pomalku ,celi cetiri nedeli bese opsednata so nego. Magijata traese 24 casa na den. Se sluci da zagubi slucaj , koj na sud bi go dobil pocetnik,a kamoli iskusen i cenet advokat so deset godisno iskustvo. Toa ja cinese dosta pari,no poveke mir i spokojstvo. Ne mo`ese nitu da spie. Se razbuduvase po nekolku pati vo nokta i kako duh pred sebe go gledase uokvireniot oglas cijasto sodr`ina i bese dlaboko vre`ana vo glavata:”Mo`ebi sum jas tvojata srekna paricka - sifra Zakopano bogatstvo” . Zastana na semaforot. Golemoto crveno svetlo uste poveke ja voznemiri. ^ekajki go znakot pomisli deka odeweto doma samo uste poveke ke ja deprimira. Pogledna vo casovnikot,dade znak za vrtewe levo i se upati kon grobistata. Pocuvstvuva kako i se promeni raspolo`enieto. Ja opfakase sekojdnevnata monotona ramnodusnost so koja bese nerazdelna drugarka recisi 14 godini. Elizabeta, duri sega stana svesna za cigarata sto ja dr`ese me|u prstite. Nikogas ne pusese mnogu,no sega edna cigara navistina bi i godela. Vleguvajki niz golemata `elezna porta sto go oznacuvase pocetokot na ubavo uredenite gradski grobista, gledajki go golemiot prekrasen, trevnik i gustiot drvore sto kako zmija se izvivase pred nea stana svesna za toa kolku dolgo ne dosla tuka. Mo`ebi izgleda apsurdno,no za nea ova mesto znacese mnogu poveke od `elba za `ivot. Se parkira, go pogledna svoeto lice vo retrovizorot i izleze od avtomobilot. Nemase nikoj. Apsolutnata tisina se krsese od slabite soncevi zraci i sumoleweto na lisjata od topolite od tivkoto vetre. Ja vrati cigarata vo tabakerata, ja prefrli cantata preku sebe i sigurno zacekori po patekata. Vo mislite i se vrati nastanot, koj, vsusnost pretstavuvase kraj na pocetokot i pocetok na krajot na nejziniot `ivot...Kolku togas pred 14 godini bese mlada, srekna i vqubena. Cel svet bese nejzin. Na 14 fevruari,na Sv. Valentin, Denot na vqubenite, trebase da se venca za svojata srednoskolska qubov Alen.Vencavkata bese zaka`ana,podgotovkite zapocnati.Se bese tolku prekrasno sto i den denes ponekogas i se cinese kako neostvaren son. Tri dena po Bo`ik,pred recisi 14 godini i bese rodendenot. Polnese 21 godina. Za podarok od svojot sakan, majka i i tatko i , trebase da go dobie najubaviot nevestinski fustan. Nea ja ostavija doma da ja dovrsi rodendenskata torta. Tie otidoja da go kupat fustanot. Ne se vrati nikoj. Dojde policijata da i ka`e deka nejzinata majka,nejziniot tatko i neidentifikuvan mladic na okolu 26 godini zaginale vo teska soobrajkajna nezgoda...Go zabavi odot.Skrsna na sporednata pateka i zastana pred trite mermerni ploci.
-Prostete,ovoj pat ne vi donesov nitu eden cvet-promrmore poveke za sebe i sedna na klupata. Ja izvadi tabakerata,izvlece edna cigara,ja zapali i pocna da pusi. Golemite crni oci kako da i se prekrija so gust smog.Gledase bescelno i se cuvstvuvase beznade`no.Sakase da place no ne mo`ese.Od nea veke odamna kako da bea zaminati i solzite. ^uvstvuvase potreba za majka si, za tatko si, za Alen...Za nekoj sto ke bide pokraj nea. Strasno sakase da ne e sama.Samo poveke da ne e sama. Ja izgasna cigara i ostana da sedi na klupata. Se obide da zamisli kako bi izgledale nejzinite denes. Verojatno pobeleni i zdebeleni... ” Dosta Elizabeta,glavata gore”-kako da go zacu dlabokiot tatkov glas. Se strekna,se ispravi i se obyrna okolu sebe. Ja zanisa svojata ubava glava.
-Navistina treba da prestanam; blagodaram tatko-rece glasno, im mavna so rakata i se upati kon izlezot. Deneska sum vo forma-poluglasno si zboruvase...[to li ke mine niz mene dovecer...


******************************


Studenata voda ja smiri. Svojata crna nemirna kosa ubavo ja previtka vo golema frotirena krpa. Go pogledna svoeto telo vo ogledaloto. Otsekogas na nego i zaviduvale drugarkite,koleskite,pa duri i obicnite poznanicki. Elizabeta nikogas ne bese svesna za svojata sovrsena fizicka ubavina . Taa i ovoj pat bese SAMO zadovolna od svojot izgled. Ja oblece maicata so koja obicno spiese ,susejki ja kosata ja pregleda postata,gi slusna telefonskite poraki i go pogledna utresniot raboten potsetnik. Nisto znacajno,vo kancelarijata bi mo`ela da pojde duri okolu pladne. Se cuvstvuvase umorna. I trebase son. Nadvor pocna da vrne. Gi navlece zavesite i se strupoli vrz krevetot povtoruvajki nekolku pati glasno:moram vednas da zaspijam. Crnata kosa i se razlea vrz svilenata postelnina. Temninata i godese. Cvrsto gi zatvori ocite. Pobrzo otkolku sto se nadevase,sonot i doleta...bese toa let broj 183...


Utroto bese tmurno i vrne`livo. Le`ese na krevetot so sirum otvoreni oci plasejki se glasno da dise, da ne go narusi zvukot na do`dot sto se slusase od ulicata. Petnaeset do devet,a mo`ese da spie uste celi dva casa. Sepak bese budna i nevoobicaeno raspolo`ena. Koj veli deka vremeto i raspolo`enieto odat zaedno-si rece pritoa cudejki se na sto se dol`i ova nejzino utrinsko zadovolstvo. Ne mo`ese da se seti sto sonuvase, no veruvase deka dobriot son si go storil svoeto.Se protegna i go vkluci radioto. Dobriot ritam kako uste poveke da i ja razdvi`i krvta vo venite. \avolesto skokna i vo taktot na muzikata se upati kon bawata. Gi miese zabite koga go cu yvonceto. Koj bi mo`el da e?-pomisli . Doa|am-vikna i se upati kon vratata.
- Koj e ?
- G-ca, Elizabeta , telegrama...
Elizabeta ja otvori vratata,ja zede telegramata i zablagodaruvajki mu se na postarot se cudese sto mo`e ova da bide. Ja otvori vednas: “ Prosti-stop-denes-stop- nema-stop da dojdam-stop. Sredbata-stop- dopolnitelno -stop- ke ja dogovorime-stop. Pozdrav-stop-zakopano bogatstvo-stop.”
-Ocigledno mojata srekna paricka ja potrosiv pred da ja vidam ?!-mu se obrati na likot vo ogledaloto.Toa ti e Elizabeta tvojata sreka ,a ako sakas i sudbina. Ja stutka telegramata i otide da si napravi jako crno kafe. Bese razocarana no ne onolku kolku sto znaese da bide.-E, pa, gospodine “zakopano bogatstvo”-si prodol`i na glas-ako si dozvoluvate takov luksuz da ja otka`uvate nasata sredba koja i premnogu dolgo ja cekav,bi bila presrekna da mo`am da ti ka`am deka ova posebno me raduva...barem ke nema potreba da ti objasnuvam zosto mojata sreka za nesreka ja baram preku oglas...
Otide do toaletnata masa,go zede nedelnikot i go frli vo kantata za |ubre. Se oblece i vidno dobro raspolo`ena zamina na rabota.

******************************


Iako ne bese prostrana,advokatskata kancelarija na Elizabeta bese smestena vo bogatiot deloven kvart vo gradot,blizu centralnata sudska palata. Bese dosta elegantno uredena. Crno-beliot kontrast na mebelot bese dobar pokazatel za prisustvo na perfektna organiziranost. Nejzinata sposobnost i vernost vo rabotata,za nea, znacese mnogu poveke od ona sto kako prirodna ubavina go poseduvase. Sovrseniot red koj samata go sozdavase davase vpecatok deka i cadot od cigarata koja dogoruvase vo pepelarata e na vistinsko mesto, vo vistinsko vreme. Znaese deke ne e nekoja krupna advokatska yverka. Se dr`ese do svoite principi i vo “imeto na zakonot” i toa kako se gordeese na svoite advokatski pobedi i porazi. Ambicijata eden den da stane sudija ne ja napustase. No po dolgogodisnata advokatska praksa,znaese deka do nea nema da stigne preku nicij krevet. A do sega imase najmalku desetina takvi priliki. Tokmu toa i bese dovolna pricina da se dr`i ponastrana od kompromitirackite i provokativni pravni privatni krugovi. Dovolno i bese da ja cenat po strucnosta i kvalitetot na rabotata. Mo`ese da se tesi so faktot sto sepak bese pocituvana od svoite kolegi za ona sto go raboti. Sepak ,za `al, znaese deka najgolemiot broj od niv svojata pocit bi i ja iska`ale samo do kolku uspeat da ja smestat pokraj sebe, makar za edna nok.
- Dobar den Elizabeta,te ocekuvav podocna-i rece nejzinata pomosnicka Suzana koja veke tri godini rabotese za nea.
-Kafe ke dobies vednas,samo da ja dovrsam dokumentacijata za nasiot sreken cicko penzioner.
-Dobar den, Suzana-otpozdravi Elizabeta.
-Znaes, utrovo dojdoa od osiguritelnoto...Zamisli duri ni se izvinija za greskata. Kakvi gluposti...Tri meseca ne maltretiraat nas i onoj kutar penzioner i sega, op, ja nasle greskata...Super.Ocigledno ke treba da odam na kurs za kompjuteri.Ovoj nas seznajko se uste tesko go sovladuvam.Eve samo uste da pritisnam....oh ne,otide cel moj trud po |avolite...
Elizabeta smeejki se se dobli`i do biroto na Suzana kade taa veke na golemo go odvivase svojot prv dvoboj so noviot kompjuter i seriozno i rece: Sega ke moras se od pocetok.
Suzana pozelene.Ne e mo`no-vikna glasno. Gi pritiskav tipkite onaka kako sto treba.Posledno bese “R” i na monitorot trebase da izleze celiot prikaz na dosieto i...i da bide memeoriran...
-Dali navistina taka napravi Suzana-i ponatamu seriozna bese Elizabeta
- Da, sto na sto sum sigurna...ili pak zgresiv,mo`ebi...
-]e moram da razmislam za tebe. Mo`ebi e krajno vreme da dobies otkaz ili pak da zapomnis deka po “R” sleduva “enter” i daj da vidam sto si storila- i se smeese Elizabeta gledajki kako Suzana si ja vraka bojata na liceto.
-Blagodaram za pomosta-i rece bo`em luto.Odam po kafe,a pokraj nego ke go dobies i mojot otkaz. Sepak ke ti ostavam izbor. Ili jas ili tvojot nov seznajko-i rece odva`no poka`uvajki na kompjuterot.
-Pa, ako razmislam dobro- go prifati Elizabeta predlogot- bidi sigurna deka bi se odlucila za nego. No...bidejki se uste ne e usovrsen da vari dobro kafe te zadr`uvam tebe, a nego veke go pakuvam !?!
-Pameten izbor- zadovolno konstatira Suzana, gi stavi racete na svojata tenka polovina i dodade- te cestam duplo kafe.
-Bidejki celo utro vredno rabotam, - i se obrati Suzana nosejki gi crno-belite golemi filxani za kafe, zslu`uvam pauza..
Go ostavi nejzinoto kafe na masata,a taa udobno se smesti vo edna od foteljite. -Zabele`uvam, prodol`i, deka so tvojot dalecen bratuced odlicno si pominala?! Nestrpliva sum da slusnam kako izgleda. ]e dojde li deneska ovde...? Iako ne go poznavam mislam, pa duri sum sigurna deka ke se zaqubam vo nego- i rece nestrplivo ocekuvajki sto ke rece.
- Oh, Suzana, se zakikoti Elizabeta. Mojot dalecen bratuced ne dojde. Letot bese odlo`en, a utrovo dobiv telegrama deka sredbata dopolnitelno ke ja dogovorime.
Suzana se namurti. Pod oko ispituvacki ja pogledna.
-^esen zbor ne dojde-se obide Elizabeta da ja ubedi pritoa cuvstvuvajki se malku neprijatno sto ja mami. Nemase hrabrost da i ja ka`e vistinata, pa taka nabrzina ja izmisli prikaznata za svojot dalecen bratuced.
- Jas mislev deka tvojot princ e veke zaroben vo tvoite pregratki, a ti veke si vqubena vo mojot dalecen bratuced !-se obide da ja prenasoci temata Elizabeta.
-Vo celata rabota so tvojot bratuced nesto me predizvikuva. Ne znam se uste sto no ke ja docekam i taa sredba- i odgovori Suzana so malku potkrenata ve|a i nedoverliv pogled. [to se odnesuva do mojot princ,prodol`i so zadovolstvo,vecer me vodi na romanticna vecera pod yvezdite. ]e bidam presrekna ako pokraj priborot za jadewe vo racete ne ke moram da dr`am i cador, po cena na neboto da nema nitu edna yvezda. I dvete glasno se nasmeaja i razgovorot go prodol`ija okolu svoite rabotni obvrski. Vo prijatna atmosfera rabotea do krajot na denot ne spomnuvajki ni zbor poveke nitu za princot, nitu za bratucedot.
Sledniot den Suzana ne dojde na rabota, pa Elizabeta imase eden kup obvrski koi samata trebase da gi sredi i recisi nemase ni minuta vreme da misli na sebe. Se cuvstvuvase povredena i ocajnicki imase potreba da razgovara so nekogo. I nedostasuvase samo eden vagon hrabrost toa da go stori. I ostavi poraka na Suzana za utrinskite prioritetni obvrski i samo sto se upati kon vratata, zayvoni telefonot.
-Advokatska kancelarija na Elizabeta , povelete-qubezno se obrati na telefonskata slusalka.
-Zdravo Beti, milo mi e sto te “fativ” pred odewe-go cu sarmantniot glas svojot skolski drugar, i kolega Igor.
- Zdravo Igore, navistina na vreme me “fati”, veke izleguvav. Koe dobro te natera da se setis na mene, te nema so denovi da se javis kamoli da namines ? Mo`am da pogodam, imas nova devojka koja e tolku dobra sto i vo tvojot raboten potsetnik mora da zabele`is koga se gledas so nea.
- Me procita, mora da mi prostis, znaes, star drugar, deka koga ste VIE vo prasawe jas sekogas imam problemi. [to da pravam, sudbina. Veke pocnav da mislam deka site `eni na svetot me sakaat samo mene.
- Opa, decko, pa ti konecno si go resil problemot. Tajnata e konecno otkriena, nema potreba `enski da baras preku oglas- mu rece Elizabeta, sepnuvajki se od svoite zborovi.
- Of, blagodaram za tvoeto visoko mislewe za mene.Taka, znaci ,jas moite dami gi baram preku oglas !?! Blagodaram, Beti, i da znaes idejata ne ti e losa. Mo`ebi treba da probam. Kojznae, mo`ebi taka ke ja najdam vistinskata koja ke me zakotvi na suvo- i govorese Igor nitu pomisluvajki na ona sto Elizabeta go mislese vo ovoj mig.- ^uj, drugar, prodol`i Igor, vecer prireduvam zabava vo mojata morska kukicka. Bi sakal da dojdes, da se vidime i da go prodol`ime muabetov. Nisto posebno samo onaka kolku da se proveselime malku,a i da te zapoznam so moite deset novi devojki. ]e dojdes?
-Igore, znaes od koga ne sum bila na zabava?
-Tokmu zaradi toa, Beti te molam, ke bide super. Ne slusam poveke ni zbor od tebe,te cekam okolu 21 casot vo kukata pokraj pla`ata.
Ne uspea da izgovori ni zbor poveke, Igor i go zatvori telefonot. Pomisli da mu se javi da mu se zablagodari za pokanata i sekako da go odbie velejki mu deka veke ima zaka`an sosotanok. Znaese deka e zaludno da se rasprava so nego. Zgora na toa toj ke znaese deka go la`e. Podobro e utre podgotvena da go doceka koga ke namine da i se rzvika oti ne otisla, a potoa voobicaeno ke pojdat zaedno na rucek, ke se smirat i ke razgovaraat. Ja spusti slusalkata, go iskluci svetloto, zakluci i zamina. Na pat za doma kupi nekoi namirnici, namina do bibliotekata, zede nekolku knigi za da go “ubie vremeto “ taa vecer...
Se obiduvase da se skoncetrira nad knigata no toa nikako ne i odese od raka. Se napi kafe, pusti muzika no mislite i odlutuvaa sekoj mig na druga strana. Nervozno proseta niz stanot. Izede celo cokolado,mesto ne ja fakase. Gi izbroa site dvaeset udari na yidniot casovnik,ne znaese sto da pravi.
-Mo`ebi treba da si kupam papagal, razmisluvase Elizabeta glasno, togas ne ke moram da si razgovaram sama. Zapali cigara vovlece dlaboko i dvoumejki se samata sebe si se ubeduvase “Mo`ebi treba da pojdam na zabavata...” Ne cekajki da se premisli ja izgasna stotuku zapalenata cigara i so trcanica stigna do plakarot. Go izvadi omileniot minik, se razbira, i tesen i crn. Go oblece ja rascesla kosata, malku se nasminka i sedna da go ceka sledniot udar na yidniot casovnik. Resena da zamine kaj Igor pocna da ja obzema cudno cuvstvo. ^uvstvuvase tinejxerska vozbuda nebare ke odi na svojot prv sostanok. Elizabeta, tebe definitivno i vselenski brzo ti treba nekoj, mislese obiduvajki se da ja vrati svojata smirenost. ^asovnikot otcuka tocno dvaeset i eden . Za mig povtorno se dvoumese. Go popravi crviloto na ustata i zamina.
Za da stigne do “morskata kukicka” na Igor i trebaa 15 minuti vozewe pokraj Golemata pla`a. Vecerta bese prijatna. Malku studeno, no ne vrnese. Vozejki se se opusti, se cuvstvuvase prijatno.
Morskata kukicka, vsusnost, bese retko ubava gradba vo koja se isprepletuvaja minatoto i umetnosta. Nadvoresnosta oddavase vpecatok na dvorec od bajkite, a vnatresnosta bese ispolneta so volsebstvo koe ma|epsuvase. Elizabeta mnogu ja sakase ovaa kuka. Parkirajki go avtomobilot zabele`a kako Igor ja ceka potpren vrz skalite so ru`a vo racete.
- Da znaes, ke cekav uste deset minuti, a potoa ke dojdev i taka ubavo ke se tepav so tebe se dodeka na pocnese da me molis da te dovedam tuka !
-A jas odejki si od rabota, a imajki go ova na um kupiv eden karton evtini casi, mislev ako stignes da imam so sto da te ga|am...
- Milo mi e sto ne izbrzav i ne trgnav predvreme kaj tebe - i rece Igor, za `al mojot karton so ru`i go potrosiv. Mi ostana samo uste edna, bi mo`ela sekoe utro da ja stavas vo druga casa, i onaka sega gi imas premnogu. Ja pregrna toplo i ja vnese vo kukata. Drustvoto veke bese sobrano,gi znaese recisi site, se razbira, osven novata devojka na Igor. Od nea Elizabeta navistina se iznenadi.
- Drugar star, ova e nesto neverojatno, mu rece na Igor. Kade uspea da ja pronajdes?
-- Na kursot po angliski-tivko i odgovori- zamisli taa e mojot profesor, a sto e uste poloso premnogu mi se dopa|a. Ne samo sto e neverojatno ubava ima i dovolno mozok...Ti priznavam, za mene toa e premnogu. Beti, zamisli te molam, jas duri sakam da se o`enam so nea ...jas sum do usi zaquben vo nea...
- Kolku pati ova sum go slusnala ?! Definitivno te proglasuvam za zaguben slucaj. Oh, Igore, zarem tebe toa pak ti se slucuva. Ako za 24 casa ovaa ubavica ne stane tvoja `ena da znaes deka zasekogas ke ostanes nepopravliv ergen.
-Znam, mo`ebi so vo pravo no bi ti predlo`il da se oblo`ime: ako dobijam ke mi bides kuma, ako izgubam cela sedmica ke bidam pod tvoj strog nadzor i nema da najdam nova ...Va`i? e.
-Prifakam, cesno e- smeejki se mu rece Elizabeta. Premnogu e glupavo za da bide vistinito, no bidi siguren deka jas ke dobijam,a ti ke bides toj koj ke se kae. Sega begaj kaj tvojata profesorka pred da ja zeme nekoj drug.
Igor, bo`em nadueno ja pogledna, mavna so rakata taka omalova`uvacki, no ocite cudno mu sjaeja. Gledajki go kako kavalerski i se prikraduva na svojata devojka, se obide da go zamisli kako veren soprug. Toa verojatno vo momentov ne bi odelo, no kojznae,nekoja negova ubavica sigurno ke mu go najde krajot.
Zabavata bese dobra , atmosferata neposredna, a muzikata opustase. Iako bez partner ne se cuvstvuvase osamena. Razgovarase so gostite, se smeese na nivnite dosetki, gi slusase najnovite trac- ozboruvawa. Veke bese prilicno docna, nikoj se uste nemase namera da zamine. Elizabeta so pogled go pobara Igor. Bese idilicno zafaten so svojata devojka. Ne sakajki da ja prekinuva qubovnata zanesenost na domakinot tivko se pozdravi so ostanatite i nezabele`livo izleze.
Ja opfati morskata tisina isprepletena so senzualniot plisok na vodata. Toa bese tolku ispolneta tisina sto Elizabeta ja opi. Se cuvstvuvase ponesena. Gi soblece cevlite. Ja pocuvstvuva vla`nosta na sitnata pesok. Da bese desetina godini pomlada, sigurno bez razmisluvawe bi ja zadovolila svojata ocajnicka `elba...Sega vo ovoj moment da gi pocuvstvuva branovite vrz svoeto telo.
Kako da saka da si gi “namesti” mislite silno potrca. Trcase se dodeka ostana bez zdiv. Nozete ja bolea, a vo gradite pocuvstvuva tolku silen pritisok sto nesvesno krikna. Tisinata se narusi. I se pristori deka nejziniot krik gi zasili branovite. Stoese kako vkopana vo sitnata pesok. Go zapre diseweto. ^ekase se da se smiri: i taa i moreto i tisinata. Pomisli deka stoi cela vecnost, vsusnost, toa bese samo mig. Se se smiri. Sedna i ne se osmeluvase nitu da mrdne. ^uvstvuvase bolka. Bolka, dlaboka i teska nekade vo sebe. Obrazite i se narosija. Cvrsto gi stegna kapacite od svoite crni oci. Zaludno, solzite i nadojdoa kako vistinska plima. Placese bez glas. Napnatosta ja snemuvase so sekoja solza. Teloto i se olabavi. Kako da stana del od harmonijata okolu nea. Vo celiot svet bea sami samo tie, taa , moreto i tisinata. Se ispravi i bavno zacekori. Ne mislese na nisto. Samo odese, odese po Golemata pla`a. Stigna do Maloto pristaniste. Vsusnost toa ne bese nikakvo pristaniste. Toa bese mesto kade sto stoeja starite camci. Taa i site drugi,toa mesto go vikaa Malo pristaniste. Sedna vo eden od camcite i zapali cigara. Veterot si poigruvase so nejzinata kosa. Elizabeta malku se potsvitka za da ne i studi. Nabquduvajki go morskiot horizont vnimanieto i go odvlece siluetata koja i se dobli`uvase. Bese dovolno temno za da ne mo`e da vidi koj e. Najprvo se isplasi, no potoa vide deka e Igor. Ja promeni svojata polo`ba, i i go svrti grbot na siluetata sto doa|ase. Sega gledase kon gradot. Gi zatvori ocite, go cekase Igor da i se pribli`i dovolno blisku. Koga go pocuvstvuva negovoto prisustvo silno prosepoti: Sedni i slusaj me...
Kolku vreme se poznavame?! Znaes li kolku malku zanaes za mene...Ili da bidam poprecizna,znaes li deka ni ti nitu koj bilo drug znae nesto za mene. Ne veli nisto,znam. Jas sum taa koja samata sebe si se zabarikadira so neproboen stit. Toa mo`ebi e i podobro otkolku sto mislis deka e no...sega koga veke nikoj ne se trudi silno da go urne i da stigne do mojata samotija, jas vnatre veke ne mo`am sama. Znaes, Igore, jas sum vqubena. Ha, ha, ha mo`es li toa da go zamislis... Da ke ti ka`am i vo kogo. Vo eden glupav i premnogu glupav oglas. Dobro slusna- oglas, a ne covek. A toj oglas ili pak da pretpostavime covek koj verojatno sama jas si go izmisliv i normalno, nenormalno, se zaqubiv vo nego se vika ili da bidam po tocna ima sifra “zakopano bogatstvo”. Mo`es slobodno da me smetas za luda, zasto verojatno sum navistina luda. Sedum meseci isprakam sifrirani pisma, poraki, isti takvi dobivam. Mo`es da zamislis kakov covek sum nasla za sebe. Onaka vistinski ,kakov sto sakav. Visok, crn ,vreden. Intelektualec, se razbira, pravnik. Gi saka istite raboti sto gi sakam jas. Toj me saka mene, jas go sakam nego. Ima samo eden problem...jas postojam, eve me tuka sum...a nego go nema. Verojatno nikogas i ne postoel. Znaes, mo`ebi tokmu vecerva sfativ deka kolku sum luda tolku sum i glupava. Da, kolku dobro zvuci “glupava intelektualka so siroki poznavawa bara qubov preku oglas.” Ha,ha ha, dobro, neli! Totalno poni`uvacki. ]e ti veruvam ako ne mo`es da poveruvas vo ova. Mo`ebi ne mi stoi no jas toa go storiv, Igore. Ima i uste nesto. Pred dva dena bev na aerodrom, da ja precekam mojata qubov, moeto zakopano bogatstvo. Pretpostavuvas sto se sluci? Toj ne dojde zasto i nema koj da dojde. Stanav `rtva na nekoja izopacena pubertetska igra. Da, nekoj svoite fantazii gi nudi vo vesnik, a jas Elizabeta , obrazovana zrela `ena ,pravnik, “te`ok plen” za onie koi me znaat ili cule za mene,sum glupava guska i nisto poveke. Elizabeta pocna povtorno da place. Ovojpat silno i glasno. Ne se gri`ese sto ke ja narusi tisinata. Ne se gri`ese sto go otvori konecno svoeto srce . Igor ja stavi svojata jakna vrz nejzinite ramenici. Bez zbor ja stegna nad laktovite i ja bakna nejzinata razveana kosa. Niz solzi Elizabeta prosepoti: Iako ne postoi jas go sakam onakov kakov sto e. Verojatno sama go sozdadov. Prv pat po tolku godini povtorno sakam Igore, go sakam duri poveke otkolku sto go sakav Alen. Toa uste poveke me boli.
Kako vremeto da zastana,tisinata stana posilna. Elizabeta gi izbrisa solzite od ocite i se svrti. Nemase nikoj. Se obyrna nekolku pati okolu sebe, ocekuvase da go zdogleda Igor. Bese sosema sama na Golemata pla`a. Za mig ne bese sigurna za negovoto prisustvo tuka. Ja utesi jaknata koja ja zabele`a na svoite ramewa. Gi zede cevlite vo racete i potrca. Ovoj pat doma...
Vikendot go pomina doma vo depresivno raspolo`enie.Toa sto ja “dr`ese” bese rabotata, uspea da sraboti raboti koi bez brzawe bi gi sreduvala slednite dve sedmici. Ne odgovarase na telefonskite povici,a imase i dovolno vreme da go sredi stanot. Napravi nekoi izmeni vo dnevnata soba. Vo ponedelnikot stigna prva vo kancelarijata. ^ekajki ja Suzana go podgotvi dnevniot raboten nalog i svari kafe. Piejki go gi preslusa telefonskite poraki. Me|u drugite se javil i Igor. Mu bese blagodarna sto ne ja spomnal sredbata na pla`ata. Na vratata od nejzinata kancelarija se pojavi Suzana. Nasmeana do usi i ocigledno dosta izmeneta. Elizabeta zina da ja pozdravi no taa ja prevari:
-Moras da priznaes deka izgledam “strasno” ?
-Suzana, jas sum impresionirana, neverojatno, na sto se dol`i ova?!
-Ova znaci deka pred vas e edna nova Suzana, koja poveke nikoj ne mo`e da ja skrsi.Bi te zamorila so sitnici, pa zatoa ke napravam eden grub presek. Mojot quben princ go fativ kako me mami. Dva casa bev kako mrtva, povredena i besna, ostanatite 24 casa u`ivav. Bev vo najdobrite saloni vo gradov, gi probav najdobrite tretmani. Najposle ja promeniv i frizurata i da znaes kako samo dobro se cuvstvuvam. Kako pak da sum se rodila, a ovoj pat ke vnimavam komu mu otstapuvam del od mojot `ivot.
Elizabeta neodredeno ja gledase nekolku miga:-Imas nesto planirano za popladnevo ?-ja prasa.
-Ne,zosto ?
-Bi te molela za edna usluga...]e sakas li na site tie mesta da me odvedes i mene...
Suzana, bese iznenadena ja gledase so sirum otvoreni oci . Nesto ne e vo red ?!- nesigurno ja prasa...
-Mo`ebi...va`i li dogovorot..
-Da,va`i promrmori Suzana gledajki ja “belo”. -Ova ne mislev deka ke mi se sluci. Pa ti si perfektna sto ke menuvas...?
- Samo sakam da se cuvstvuvam podobro Suzana.Tokmu kako ti. Mislis ke uspeam?
Na Suzana i svetnaa sinite oci- Sigurno ke ti uspee, no samo pod eden uslov ?!
Elizabeta klimna so glavata.
-[efice, popladnevo jas ke ti bidam gazda,podgotvi se za tretman “A-la Suzana”. Uspehot e zagarantiran...


******************************


Suzana ne ja ostavi Elizabeta, nitu nabrzana da skokne do doma. Recisi ja svlecka so sebe zapocnuvajki go svoeto specijalno tretirawe:
-Najbiten e rucekot,odime vo eden super italijanski restoran i taka dobro ke u`ivame vo hranata sto vo nitu eden moment na smees da mislis na kaloriite. ]e gi potrosime do posledniot gram , nemoj da se plasis. Restoranot bese prekrasen. Elizabeta prv pat doa|ase tuka, sto ne bi se reklo za Suzana. Poslugata se vrtese okolu niv segovito razgovarajki so nea. Se smestija vo edno malo mosne intimno separe, daleku od qubopitnite pogledi na gostite. Suzana na nejzino iznenaduvawe, hranata ja naraca na inzvoreden italijanski, taka sto se dodeka kelnerite ne ja prenatrupaa nivnata masa so najrazlicni jadewa, Elizabeta, ne znaese sto se ke mora da jade.
-Nema sansi ova da go platime , a kamoli da go izedeme-zaprepasteno konstatira Elizabeta.
-Ne se nerviraj, koga mo`am ova jas da si go dozvolam, mo`es i ti. Navistina. Vprocem, jas te cestam. ]e bides zaprepastena koga ke vidis deka e neverojatno vkusno i u`asno evtino...I ako ne sakas da naracam uste tri pati po tolku ke moras da jades. Samo moment, Elizabeta, pred da pocneme treba uste nesto. Se obzrna zad sebe i zadovolno izvika: -Eve go, doa|a! Vistinskata hrana ne e nisto bez vistinsko vino. ]e bides odusevena, ova e najdobroto crno vino na svetot.
Kelnerot im gi napolni do polovina casite i im po`ela prijaten rucek. Elizabeta bukvalno bese preplasena od kolicestvoto hrana sto trebase da ja jade.
-Pred da pocneme da se hranime da nazdravime za nasiot tretman. Vnimavaj samo edna goltka.
Bez bilo kakov prigovor Elizabeta gi sledese nejzinite upatstva. Pocuvstvuva kako vinoto i se vpiva vo venite. U`ivaa vo rucekot razgovarajki i smeejki se.
-Goso|ice Elizabeta, -i se obrati veselo Suzana, ima li nesto sto ne dojadovme...Elizabeta kako da ne im veruvase na svoite oci.
-Moram da priznam, ova bese poveke od vkusno. Bi mo`ele samo uste po edna casa vino...
- A, ne. Ni treba uste edno sise, no toa ke go poneseme so sebe.
Kelnerot im donese uste edno sise vino, platija i si zaminaa. Elizabeta mislese deka slednata stanica ke im bide nekoj dobar modno-rekreativen salon. So poluotvoreni oci sledese kade odat. Se zacudi koga sfati deka go napustaat gradot. Kade odime ?-prasa.
-Opusti se i u`ivaj,ova e vtoriot del od tretmanot “ a-la Suzana” .
- Jas mislev...
- Podobro nisto ne misli, se prepusti mi mene. Neli se dogovorivme taka...Ako postavuvas izlisni prasawa da znaes ti ke vozis !
Elizabeta nemo gi krena ramenicite vo znak na soglasnost i pokornost. Gledase niz prozorecot. Ne mo`ese da go vidi plamenot
koj gorese vo ocite na Suzana.
Po 15- minutno vozewe Suzana zadovolno objavi:- Stignavme...
- Ima kozmeticki salon vo svetilnikot ???
- Elizabeta, jas ne ti rekov “stignavme vo kozmeticki salon” tuku samo STIGNAVME. Ajde, sobleci gi cevlite i pobrzaj. Najubavo e pred da se stemni.
-Ne znam zosto no ova veke mi se dopa|a...
Bosi, dvete potrcaa po mermernite skali na svetilnikot. Recisi bese mrak. Siviloto sto go obvitkuvase kopnoto i moreto bese kako srebrena prasina koja bavno se rasprskuvase vo morskite dal gi. Sonceto izgledase kako tivok ogan pred zgasnuvawe. Ovde-onde se zasiluvase nekoj zrak,koj, kako za mig dvoumejki se sepak dlaboko se nurnuvase vo morskiot horizont.
Potpreni na ogradata i dvete u`ivaa vo gletkata. Gledaa kako umira uste eden den. Gledaa kako se ra|a nokta. Na vidikot kako pecurki niknuvaa yvezdite. Se odyva i svetilnikot. Za mig kako se da pocrvene,a potoa samo odblesocite na crvenoto svetlo ja branuvaa vodata.
-Prekrasno, tolku vreme, apsolutno celiot svoj `ivot sum ovde i ne mi padnalo na pamet da dojdam na svetilnikot-prosepoti Elizabeta palejki cigara,- Kolku li vakvi mesta ima okolu mene...
- Verojatno poveke otkolku sto mo`es da zamislis, Beti. Ova e samo edno. Stanuva studeno, ajde da se kacime najgore, vo staklarnikot e prekrasno.
Kako da se iskacija na vrvot od svetot. Sega niz stakloto imaa uste podobar vidik. Suzana kako doma, pronajde stolciwa, kartonska kutija, casi.
- Mislam deka nisto nema da ni nedostasuva osven televizor i telefon.
Suzana, sto sakas da storis. Ova e prekrasno samo ne znam na sto celis.
-Pa ti sakase samo da se cuvstvuvas dobro, neli ? Ako e taka znaci celta e postignata. Sedi i u`ivaj. Suzana go otvori siseto so vino i nazdravi:- Za naseto odlicno cuvstvuvawe sega, ovde i zasekogas.
Izvesno vreme i dvete molcea. Prva prozbori Elizabeta.
- Pravis malku da se sramam od tebe ?!
-No nema zosto...
-Ima, na nekoj nacin jas te izlagav ili ne ti ja ka`av vistinata...
-Pretpostavuvam toa e nesto okolu tvojot bratuced ?
Elizabeta potskokna. -Ti znaes ?
-Ne , ne-odrece `estoko Suzana, samo bese malku somnitelna,cudna, tainstvena...pomisliv mo`ebi...
-Ova sto sega ke ti go ka`am ni na son ne bi go pomislila.
Elizabeta uste ednas ja raska`a svojata `ivotna oglasna prikazna.
-I, sto velis?-ja prasa nakraj.
-Nema da se lutis?
- Nema
-Vetuvas?
-Vetuvam!
Suzana pocna da se smee. Navistina se smeese. Elizabeta ja gledase so sirum otvoreni oci. Naednas i nejze nejzinata prikazna i se pricini neverojatno smesna. Pocna da se smee i taa.
- Ova e verojatno od vinoto-smeejki se se pravdase Suzana.- Ova e najsmesnoto nesto sto sum go slusnala od tebe...
Se smeeja do besvest. Na sekoj obid da prestanat smeeweto samo se zasiluvase.
- Ova nema kraj-vikase smeejki se Elizabeta, da se natprevaruvame do avtomobilot...
Recisi istovremeno pristignaa. Sednaa vo avtomobilot mrtvi umorni od trcaweto i smeeweto.

******************


Utredenta bese, vrne`livo. Elizabeta na rabota dojde so taksi.Vozejki se po stoti pat konstatira deka prekrasno se cuvstvuva. I bese lesno na dusata, a se cuvstvuvase i kako da e prepolna so `ivotna sila. Suzana veke bese pristignata i ocigledno vo dobro raspolo`enie ja ocekuvase na samoti vrata.
- Elizabeta, zemi mnogu, mnogu, vozduh i te molam nemoj da mi se onesvestis...Go mrazam toa.
Elizabeta prasalno ja pogledna.
- I jas ne znam sto e ova no vleguvaj i gledaj.
Kancelarijata bese zatrupana so rozi. Gi imase vo sekakvi boi i nasekade,na biroto na podot, na kaucot...
-Ova e vo znak na blagodarnos od nekoj nas klient?
-Ne.
-Kompenzacija !?
- Ne.
-Dobivme tu|a pratka?
-Ne.
-...Ovie se za ...mene
-Da.
-Koj gi isprati ?
- Nikoj...mislam nema nikakva poraka.
- I sto sega ?!
-Pa , cii da se prekrasni se i sozdavaat cudesen miris. ^uvstvuvas? samo nekako da gi sredime pred nekoj da ne naceka vaka. ]e pomislat lu|eto deka od advokatska kancelarija sme na pravile cvekarnica.
Elizabeta stana svesna kako silno treperi. Niz glavata i pominaa iljadnici nesta. Znaese deka ova mo`e da go stori samo eden covek na svetot. ^ovek po kogo patese i mislese deka ne postoi. Od druga strana toa izgledase apsolutno nevozmo`no. Spokojstvoto, dobroto raspolo`enie pukna kako meur od sapunica. Se cuvstvuvase povtorno povredena. Ja zamoli Suzana nekako da se snajde so rozite, a taa kako bez glava se strca kon sudot.
Do sledniot spor imase uste saat slobodno vreme. Ne sakase da se vrati vo kancelarijata. Sleze vo bifeto. Naraca kafe, sendvic i kisela voda. Rastrepereno stavi edna cigara me|u svoite usni koga nozdrite i gi nadrazni miris na roza. Se sepna no vo istiot mig go oseti silniot predizvikuvacki maski parfem na Igor.
-Povelete mlada damo-i se obrati davajki i roza. Znaes od kade ja kupiv. Utrovo cuv na radio “rasproda`ba na rozi” - malku se iznenadiv, no da znaes dobro si se setila. Igor ja zadevase.
- Drugar, sekoja ti cest, no da, znaes ne si fer. Mo`ese barem da mi ka`es. Koj e tipot koj e obzemen so tebe...
-Nemoj, Igore. I jas sum iznenadena...,a ti verojatno mo`es da pretpostavis ?
- Jas apsolutno nisto ne mo`am da pretpostavam. Tolku si tainstvena. Zosto ne go dovede na zabavata ?
- Otvori se zemjo- niz zabi procedi Elizabeta.
-Sakas kafe ? Jas ispiv edno, no ke pijam uste edno i sakam da ja slusnam prikaznata...
-Se nadevam jaknata ne ti pritrebala .
-Koja jakna ja prasa Igor zacudeno.
-Igore, ne sum vo sostojba da se raspravam so tebe. Onaa vecer...
Igor nenadejno stana davajki mu nekomu znak da se upai kon nivnata masa.
- Nema ni pet minuti otkako se otka`av od denesnoto cekawe. Mislev povtorno nema da dojdes.
Toplo se pregrnaa so covekot vo temno siv kostum. Dozvoli, Elizabeta ova e mojot najdobar prijatel Leonard.
Leonard, imas ekskluzivna cest: Elizabeta, najdobrata drugarka i koleska na ovoj svet. Se rakuvaa. Mornici minaa niz teloto na Elizabeta. Stranecot ja ma|epsa.
-Jas sum vooduseven- prokomentira gledajki ja zadovolno Elizabeta.Moram da ti priznam deka pred tebe sum zaguben Igore. ^oveku kako ja sobiras ovaa cela ubavina okolu sebe. Pretpostavuvam, najdobrite devojku vo gradov se tvoi poznanicki.
-Prijatelka, prijatele, vnimavaj-go popravi Igor. Najdobrata sto postoi.
Sinite oci na Leonard kako da ja skeniraa. Elizabeta pocrvene. malku zbuneto pocna da si bara zapalka niz cantata.
-Dozvoli i se obrati Leonard predviduvajki ja nejzinata namera.
-Blagodaram...Vie ne ste odovde ?-strame`livo go prasa Elizabeta pritoa odvaj izdr`uvajki go negoviot direkten pogled.
- [to ve natera toa da me prasate?
-Prostete, ne sakav da ve navredam no kako da zabele`av nekakov akcent...
- Retko koj uspeva da go zabele`i. Vo pravo ste. No toa jas go narekuvam mediteranski prizvuk. Se javuva obicno koga sum impresioniran ili vozbuden...vo slucajov i dvata uslovi se ispolneti.
Elizabeta pak pocrvene. Ne sakase stranecot da doznae deka ja voznemiruva. Iako negovite oci kako direktno da i gledaa vo dusata ne se predavase. Grcki- mu rece.
- Bidete sto na sto sigurni-rece Leonard cudno nasmevnuvajki se. Imate nekakvi bliski kontakti so Grcija...?
- Mo`e da se rece.
- Gledam deka se snao|ate- se vkluci Igor vo dijalogot. Nabrzo ke imate vistinska tema za razgovor, cuvstvuvam...Samo ke moram malku da ve napustam. Leonard daj mi 15 minuti da ja dovrsam mojata rabota. Pogledna vo casovnikot. - Beti, ke vnimavas li malku na nego ? Ne cekajki odgovor gi udri dvajcata po ramenicite i brzo zamina.
Nastana tisina, cudna pa duri i neprijatna. Na Elizabeta sekundite i se cinea casovi. Sakase da zapocne nekakov razgovor so neznajnikot no nisto pametno ne i doa|ase na um. ^uvstvuvase kako toj bezstramno ja gleda. Istovremeno toa i godese no i ja nervirase.
- Vie ste ovde slu`beno ?
-Aha.
- ^esto doa|ate?
- Pa..da..
- zziveete vo Grcija ...
-Mo`e da se rece.
Imate brod?
-Aha.
- Pravnik ste?
-Toa se zabele`uva.
Se cuvstvuvase glupavo. ^ovekot sakase poveke da ja gleda otkolku da razgovara so nea. Pocna nervozno da tropka so prstite na masata . Za mig pogledite im se vkrstija i taa zatreperi. Stranecot poluglasno se nasmevna.
-Ka`av nekoj vic ?-grubo mu se obrati.
-Ne, jas onaka... ne znam dali da ve smetam za srna ili...lav...
Go prostrela so ocite.-Moram da odam, se nadevam nema da vi bide zdodevno dodeka se vrati Igor, imate za sto da razmisluvate. Ne cekajki nikakov odgovor Elizabeta stana i si zamina. Dolgo vreme vrz sebe go cuvstvuvase negoviot pogled. Sredbata so privlecniot stranec ja izvadi od kolosekot pa taka sosema zaboravi na svojata “cvetna gradina”. Za toa cudo stana svesna koga povtorno se vrati vo kancelarijata.
-Suzana, otkri li koj ja premestil gradskata cvekarnica kaj nas ?
- Ne, g-ce, no verojatno Vasite i moite pretpostavki se tocni...
-Na sto se dol`i ovaa uctivost ?
- Prostete, imate gosti. Tie se tolku...kako da ka`am... neverojatni, zgodni, a bogami i opasno privlecni...
-Elizabeta gledase kako Suzana “se topi” - Tie? - zacudeno ja prasa.
-Dobro de, toj, prosepoti Suzana. ^ovekot e strasen, kade go najde? Vo tvojata kancelarija e, te ceka recisi cel cas. Posetata e privatna, Suzana i namigna i priguseno kikotejki se se vrati na svoeto rabotno mesto.
-Ne mo`am da poveruvam-promrmori Elizabeta. Odednas ja fati panika. Otide vo toaletot. Zjapase vo golemoto ogledalo ne znaejki sto da pravi. Si ja popravi sminkata,ja rascesla svojata gusta crna kosa,go popravi mini zdolnisteto.”[to bara ovde”-mislese neprestajno. Kako plimata i osekata da se sudiraa vo nea. ^as si laskase samata sebe, cas u`asno go mrazese. “Ovoj pat, nema da me pobedis“ -si rece, imajki na um deka nema da mu dozvoli taka lesno da ja “slizne’ kako pred nekoj cas. Premnogu sigurna vo sebe vleze vo svojata kancelarija. Se padna vo voda koga pogledite im se sretnaa.
- Toa ste vie- poveke konstatira otkolku sto iznenadeno prasa. Sedna na udobnata fotelja sproti nego. Opkru`ena so bezbroj rozi izgledase uste pozavodlivo. Vo ocite kako da mu branuvase moreto. Crnite kadri sovrseno mu stoeja na negoviot aristokratski profil. Desnata ve|a mu bese potkrenata. [irokite ramenici doa|aa do potpoln izraz vo negovoto sega sportsko sino palto.Tesnite farmerki gi pravea uste podolgi negovite silni muskulesti noze. Nosese patiki, a izgledase elegantno i seksi.
- Zadovolni...ili mo`ebi ne ? Ja prasa so cuden sjaj vo ocite.
Elizabeta, sfati deka ja “cita” kako otvoren bukvar. So golem napor ja prifati igrata:- Zadovolna od sto?
-Verojatno ke bevte posrekni ako na moe mesto bese covekot koj tolku mnogu ve saka, sto verojatno bankrotiral zaradi vas?!
-Od kade idejata deka rozite nekoj mene mi gi kupil?
- Bi bilo golema steta da ne e taka...
-Toa ne e Vasa rabota !
- Vo pravo ste, ne e.
Nastana tisina. Napnata. Elizabeta pocna da cepka po svoite fascikli, nadevajki se deka Leonard ke sfati oti ima rabota. Leonard so zadovolstvo ja posmatrase.
-Jas...ovaj ,znaete ako...
-Nema problem-i rece mo`am da ve pocekam i vo kancelarijata na vasata sarmantna koleska.
Elizabeta pocrvene,bese besna i usramena. Srceto tolku silno pocna da i bie sto se plasese i toj da ne go slusa. I doa|ase ednostavno da propadne vzemja. Sepak uspea da se vozdr`i,napravi polukru`no svrtuvawe so svojata fotelja, zede zdiv i ne gledajki go go prasa: -A za sto ke me cekate?
- Mislam, persiraweto ne e poveke potrebno. Sepak iako kratko,bi rekol, deka se poznavame dovolno...ili da bidam poprecizen te poznavam dovolno za da te odvedam na vecera...Neli?
^ovekov ja izluduvase.
-Za vas,15 minuti e dovolno vreme nekogo “dobro” da poznavate?!
-Ti preci li toa ?
-Da.
- Togas navistina imam pricina da te cekam. Daj mi poveke vreme da te zapoznaam podobro. ]e bidam kaj Suzana i veruvam nema dolgo da se zadr`is -i rece i so nasmevka na usnite, koja Elizabeta ne ja vide, izleze od nejzinata kancelarija.
Elizabeta pocuvstvuva slabost vo nozete, glavata i bucese. Stranecot neverojatno ja privlekuvase. Pominaa casovi. Elizabeta umorno sedese slusajki kako vo sosednata prostorija Leonard i Suzana bucno si prika`uvaat. Ednostavno se plasese da izleze od kancelarijata. Na pamet i pa|aa takvi raboti sto vo eden mig bese podgotvena da izleze preku prozorecot samo uste ednas da ne se sretne so nego. Se obide da go pronajde Igor, se razbira bezuspesno. Jasno i bese deka ako ne saka zasekogas da ostane me|u tie cetiri yida ke mora uste ednas da se sooci so nego. Nejzinata “zagubenost” ednostavno ja vadese uste poveke od takt. Nemase poveke nitu cigari. Ja izluduvase negovata trpelivost. Pominaa recisi tri casa,a toj...ja cekase.
“ Treba samo malku da se priberam i na toj naduen glupak da mu dadam na znaewe deka nemam vreme za nego”. Ja prefrli cantata preku ramo i izbroja do 100 pred da ja otvori vratata. Leonard i Suzana kako da ne ja zabele`aa. Tolku zaneseno i `ivopisno razgovaraa za grckite bogovi sto Elizabeta ne im izgledase nitu kako duh. Bez zbor izleze zad sebe tolku silno treskajki ja vratata takasto prozorcite se zatresoja. Odese poleka ocekuvajki Leonard da ja sopre. So sekoj sleden cekor napnatosta, besot i lutinata i popustaa. Stigna do svojot avtomobil no nikoj ne ja zapre. Se pocuvstvuva tolku bedno i povredeno sto morase da place. Kako nisto poveke da ne i bese va`no. Ostavi solzite da i go vla`nat ubavoto lice vozejki na kaj doma.
Pred da izleze od avtomobilot se pogledna vo retrovizorot. Izgledase u`asno,solzite i ostavija tragi. Ocite i bea prazni. Stavi ocila za sonce i pobrza da stigne doma. Kacuvajki se po skalite go barase klucot vo cantata. Se stapisa koga pred vratata od svojot stan go zdogleda Leonard kako stoi so roza vo racete. Klucevite i padnaa. Bez zbor toj gi podigna i i gi podade. Go gledase preku ocilata ne veruvajki im na svoite oci. Kako da prestana da dise, kako da bese zalepena za podot. Dojde preblisku do nea. Vo nejzinata raka ja stavi rozata. Ne`no ja pogali po liceto, ja podigna nejzinata brada i samo gi dopre nejzinite usni. Bez zbor Leonard zamina ostavajki ja Elizabeta i ponatamu da stoi kako zalepena za podot, cuvstvuvajki kako negoviot bakne` i gori na nejzinite usni.
Vidno neraspolo`ena slednoto utro vleze vo kancelarijata. Nasmevkata na liceto od Suzana iscezna koga ja vide.
-Otka`i se za deneska. Za nikogo, apsolutno za nikogo ne sum tuka.
Suzana samo klimna so glavata i se zafati so rabota. Kafeto i go odnese vo kancelarijata no ne se osmeli da ja prasa nisto. Elizabeta se obiduvase raboti. Pred krajot na rabotnoto vreme Suzana takticno i ponudi tretman, no taa nezainteresirano ja odbi. Pomisli deka “Svetilnikot” mo`ebi ke ja spasi, no znaese deka toa ke bide samo uste edna grska. I trebase son. I slednite nekolku dena gore - dolu i pominaa vo isto raspolo`enie. Se otepuvase vo rabota obiduvajki se da go otrgne od svoite misli. Navecer citese do besvest. Prakticno, go docekuvase sekoe sledno utro budna plasejki se od samata sebe, od mo`nata sredba so sopstvenata dusa i svest. Nejziniot bedem samo go zacvrsti prilikata koja i se pru`i. Trebase da zamine na nekakov seminar so uste cetiri svoi postari koleski. Trebase sobata da ja deli so niv. Prifati bez dvoumewe.
Seminarot bese isklucitelno strucen i obemen sto i odese vo prilog. Taka vrakaweto doma ne i bese tesko. Osve`ena no daleku od svojata forma poleka si doa|ase na sebe. Vo me|uvreme Suzana se oslobodila od podarenite rozi i recisi se bese kako porano...No...Veke nagolemo pocnaa ozboruvawata i nagoduvawata. Elizabeta ne propustase deloven ili bilo kakov drug rucek. Pocna da odi onamu kade sto ke ja pokanea. Ne preskoknuvase nitu edna sredba, promocija zabava... Toa se slucuvase za prv pat vo nejzinata kariera, za prv pat vo nejziniot `ivot. Suzana napravi nekolku bezuspesni obidi da ja skrsi i otvori. Izmisluvase iljadnici pricini da ja isprovocira nejzinata `elezna ramnodusnost, no apsolutno bez rezultati. I se bese taka dodeka eden den ne zayvoni “crveniot telefon”.
- Alo, Elizabeta, ova ke bide najludoto nesto sto dosega si go cula od mene. Se sekavas li na mojata profesorka po angliski jazik. Taa sto ja zapozna na zabavata. Nema vrska. Znaes li sto se sluci so nea?
-Ne.
- Kako da ti ka`am...se oma`i...
- Da, i sto e tolku bitno ?!
-Znaes li za kogo ?
-Ne, i toa e poslednoto nesto sto deneska bi go storila: da doznam za kogo se oma`ila tvojata profesorka .
- Elizabeta, pa ti ne me sfakas seriozno. Ne mo`es ili ne sakas da razberes.
- Igore, ne si igraj so mene, nemam ni vreme ,a i ne sum raspolo`ena za takvi gluposti...
-Elizabeta...
-Da.
- Jas se o`eniv !
- Molam ???- Elizabeta kako da se razbudi. Kako nekoj da ja tresnal od zemja.
- Igore,povtori sto rece...
- Ha,ha, ha zneav deka ova ke te vrati me|u `ivite. Da Elizabeta, jas se o`eniv. Treba li da ti ka`am za kogo ?
- Kade si,od kade mi se javuvas- go prasa Elizabeta vozbudeno.
- Jas sum vo “Morskata kuka”.
-^ekaj me, doa|am vednas.
Premnogu vozbudena i premnogu srekna zamina vo Morskata kukicka. Igor ja cekase. Koga go vide blesokot vo nejzinite oci znaese deka Elizabeta nesvesno gi otvori svoite porti. Se pregrnaa, a Elizabeta
nemo`ese da progovori nitu zbor, lipase na glas. Placese od sreka, placese za da ja isplace svojata bolka sto bese zatvorena vo nea. Koga burata stivna, dr`ejki se za raka trgnaa po “Golemata pla`a”. Vo svoj stil Igor ja zasmejuvase do besvest objasnuvajki i kako “vlegol v tavce”. Bese presrekna za nego i oficijalno se soglasi da mu bide kuma. I bidejki svadbata trebase da se organizira sto e mo`no pobrzo, Elizabeta prezede se vo svoi race. U`ivase sto e del od seto toa,gi isplanira i najmalite sitnici. Svadbata ja zaka`aa za po deset dena. Slucuvawata ja navratija na minatoto. Bese svesna deka potsvesno uste ednas ja podgotvuva svojata svadba...
I kako sto obicno nejze i se slucuvase...Igor tri dena pred nastanot dojde vo kancelarijata:
- Beti, se e gotovo i apsolutno besprekorno. Ova nikogas nema da ti go zaboravam. Sakam samo da te zamolam za uste edna rabota ?
-Nema problem, neli sum ti kuma ! ]e mavnam so moeto volsebno stapce i rabotata e sredena- raspolo`eno go zadevase Elizabeta.
- Se sekavas na Leonard, neli? Ne bi sakal koga ke stigne da...
Elizabeta nisto poveke ne slusase. Po kojznae koj pat nesto se skrsi vo nea. Zavesata povtorno padna, sjajot vo ocite iscezna. Ne sakase da go navredi Igor. Ne sakase da ja zaseni negovata sreka. Ne sakase toj da se posomneva vo nesto. Obiduvajki se da vladee so sebe gi slusna negovite posledni zborovi : “ ke dojde zadutre okolu pladne so letot broj 183 od Atina...”
- Vo red, se obiduvase da zvuci kako pred malku, nema problem. A ako toa e se, trgni mi se od pred oci i ne sakam da te vidam do svadbata...
Komentirajki go nejzinot odgovor Igor izleze od kancelarijata. Elizabeta se strupoli vrz foteljata. Se cuvstvuvase prazno i bolno. Vo usite i odeknuvaa zborovite “Leonard, let broj 183”. Pa neli e toa brojot na letot od nejziniot oglas ...? Ja zatrese glavata.Sudbinata povtorno bezmilosno si poigruvase so nea. Veke odamna ne pomislila na oglasot...A Leonard... Posaka da si zamine doma. Ova morase da i se sluci porano ili podocna. Morase da se pogledne vo ogledaloto...Zosto tokmu sega i vaka.
Bese zbrkana , preplasena i sto e najbolno, u`asno osamena. No bidejki , normalno, rabotata i se iskomplicira doma ja doceka uste edno iznenaduvawe : “ doa|am zadutre so letot broj 183 od Atina. sifra zakopano bogatstvo”. Zjapase vo postenskata karticka stoejki na sredinata od svoeto pretsobje i cuvstvuvajki kako se okolu nea se vrti. Odvaj go pronajde kaucot. Ne znaese dali slednite dva casa spiese ili bese vo bessoznanie. Gledase niz dolgite trepki obiduvajki se da go sostavi mozaikot. Falea samo uste nekolku delciwa. Edinstveno taa mo`ese da gi postavi na vistinskoto mesto. Se istusira si svari dupla doza kafe i ocajno razmisluvase. Ne znaese sto poveke sega ja plasi. Sredbata so Leonard ili misteriozniot gospodin oglas koj verojatno postoi. Ne znaese koj poveke go saka ili mrazi. Bese najosamenata `ena na svetot,a sega pred sebe imase edna izmislena i edna vistinska qubov. Ili mo`ebi i dvete bea son...

Letot broj 183 pristignuvase napladne. Krajno voznemirena no sepak resena sudbinata da ja zeme vo svoi race petnaeset minuti porano bese na aerodromot. Ja pusese cetvrtata cigara koga prodorniot maski glas od salterot za informacii go objavi sletuvaweto na avionot. Gi stavi ocilata za sonce, vo racete go dr`ese svojot nedelnik , se razbira, za da se raspoznae so svojot sifriran poznanik, i pritaeno neupadno stoese nastrana nadevajki se deka prednosta e na nejzina strana. Se nadevase deka najprvo ke go zdogleda tokmu nego . Ako i se dopadne ke se poka`e, pa taka povtornata sredba so Leonard bi mo`ela pobezbolno da pomine . Patnicite pocnaa da vleguvaat vo holot od zgradata na aerodromot. Pot ja oblea. Se pogledna vo temnoto staklo pred sebe, izgledase dobro. Se prestana da postoi, ne ja slusase poveke ni silnata vreva.
Go gledase nego. Bese tokmu onakov kakov sto go sakase. Srceto ke i gi rascepese gradite i nedostasuvase vozduh. Ne postoese nikoj drug. Nebare bese bog. Vo ocite mu branuvase moreto. Za prv pat direktno gledase vo negoviot an-fas. Kako da go znaese i sakase so vekovi. Crnite kadri razbusaveno mu pa|aa na glavata. Nosese farmerki i sina svilena kosula. Elizabeta odvaj se vozdr`uvase da ne mu padne na kolenici. Ja vlecese kako magnet. Temniot ten kako da bese lien bakar na negovoto bo`estveno torzo. Znaese deka ja vide, uragan vrvese niz nezinoto telo. Kako ma|epsana trgna kon nego. Ocite mu sjaeja. Bez zbor stoeja i se gledaja. Tolku mnogu sakase da gi pocuvstvuva negovite usni,da ja dopre negovata ko`a.
- ]e stoime li ovde zasekogas- ja prasa.
Elizabeta posakuvase ova nikogas da ne prestane.- Ne, rece nepomestuvajki se od mestoto, gledajki vo negovite oci. Go molese da ja bakne.
Ja fati nad laktot od levata raka i ja povede kon izlezot.
-^ekame nekoj drug?-go prasa naivno koga povtorno zastanaa pred samiot izlez od holot na aerodromot.
-Jas ne, a ti...?
Elizabeta duri sega se seti deka trebase da go preceka i nego... Malku zbuneto pocna da se obyrnuva okolu sebe, no veke nemase recisi nikoj. Molkum ispusija po edna cigara.
- Bi mo`ele da odime...
-Da.
- ]e ti preci li da go vozam tvojot avtomobil...?
- Ne, ako sakas.
Na Elizabeta ne i bese ni najmalku va`no kade ke odat. Pokraj toa sto umirase od `elba da ja bakne sakase da ostane pokraj nego. Odvreme na vreme pogledite ke im se sretnea. Elizabeta zabele`a deka se upatuvaat kon Morskata kukicka.
-Tamu nema nikoj...
- Znam...
- [to barame tamu ?
-Nesto !
Ne se ni obide da go prodol`i dijalogot. Mo`ese da ja odnese i na krajot od svetot. Ne bi imala nisto protiv. ^uvstvuvase deka ja posakuva. Odvaj uspevase da ne mu se frli v pregratka. ^uvstvuvase takva strast i ne znaese do koga ke izdr`i. Stignaa. Ne ja ostavi da izleze od avtomobilot. Ja krena na svoite silni race i ja ponese preku pla`ata. Koga go pocuvstvuva negovoto telo, kako da se opusti.Gi obvi svoite race okolu negoviot vrat i tolku silno se pripi kon nego takasto cuvstvuvase kako krvta mu tece vo negovite veni. Gi zatvori ocite i mu gi podade usnite. ^ekase da ja bakne...
Toj sigurno cekorese napred,gledajki ja so diva strast. Disese tesko. Zastana na “Maloto pristaniste”. Ne`no ja spusti na vla`nata pesok. Bese prilicno toplo za ovoj period od godinata. Soncevite zraci se prekrsuvaa vo niv. Pocna da go gali nejzinoto lice, vrat...Ja stiskase nejzinata kosa kako da sakase da ja stopi. Tonese vo nejzinite oci. Go izluduvaa nejzinite usni. Cvrsto ja stegna kako da se plasese da ne mu izbega. I dvajcata disea tesko isprekinato. Go molese. Nejziniot pogled go molese da ja bakne...go molese da ja saka. I samo kako da cekase povtorno da se zatvorat nejzinite oci. Gi dopre nejzinite usni ne`no, poleka. Telata im zatreperija. Ja baknuvase. Se baknuvaa strasno, dolgo, bez zdiv...
Se slusase samo tivkoto pliskawe na branovite vrz nivnite tela. Na sitnata pesok na Golemata pal`a, na Maloto pristaniste, pokraj Morskata kukicka le`ea i se baknuvaa cela vecnost. I dvajcata kako da se plasea da progovorat za da ne ja povredat qubovta koja gi spojuvase i obvivase. Elizabeta, prv pat vo svojot `ivot bese navistina srekna...i slobodna. Oslobodena od svoite cuvstva. Se cuvstvuvase samata sebe si vistinski silno i ispolneto.
- G-ce, imate namera da me oslobodite od vasata pregratka-ne`no ja prasa baknuvajki go nejzinot vrat.
-Ne- strame`livo mu odgovori smeejki se.
- Znaes kolku se kaev sto ne go storiv ova uste pri nasata prva sredba ovde...
Elizabeta iskreno se nasmevna : Koga toa nie prv pat sme se sretnale ovde..
- Ne pametis ?-tainstveno i rece.
-Ah, da ,minatata godina,se setiv- ha,ha,ha.Elizabeta se obiduvase da sfati vo sto e stosot.
- Seriozno ti velam,ne se seguvam.Kako mo`ese da zboravis koga i ti podariv nesto...
- Ti mo`es da se seguvas so mene kolku sto sakas. Moram da ti priznam nesto. Verojatno sme se sretnale vo prethodniot `ivot. Mo`ebi zvuci detinesto, no i jas od samiot pocetok cuvstvuvam deka te poznavam so vekovi. Duri mo`am da se oblo`am deka apsolutno znam sto najmogu sakas...
- Tebe...no bi mo`ele da probame.
-Zosto da ne-rece Elizabeta tresejki ja pesokta od sebe i predizvikuvacki stoejki pred nego.-samo za sekoj tocen pogodok baram po eden bakne`. Dogovoreno ?
- Dogovoreno.
Leonard gi stavi racete pod svojata glava i tainstveno se smeskase gledajki ja.
- Ne znam od kade da pocnam...
-]e ti pomognam. Eve na primer sto sakam da citam ? Ili uste polesno koj e mojot najomilen nedelnik...
Kako najsrekno dete na svetot Elizabeta se smeese.- Pa..verojatno istiot koj i jas najmnogu sakam da go citam...
-Elizabeta, odgovorot e tocen...
Taa bese presrekna. Leonard se ispravi pred nea, ja fati nejzinata glava so dvete race i gi vperi svoite sini oci vo nejzinite crni skapoceni kamewa koi silno sjaeja.
-...I ne samo sto go citam tvojot nedelnik tuku veke go pronajdov moeto zakopano bogatstvo i si ja najdov sreknata paricka...
Elizabeta go gledase so sirum otvoreni oci. Kako da ne mu veruvase. Se obide da progovori no namesto zborovi i bliknaa solzi. Placese od sreka. Placese kako malo dete skriena vo negovite pregratki. Leonard ja baknuvase.
-Onaa vecer,pristignav premnogu docna na zabavata, no verojatno tokmu koga trebase. Te zabele`av i trgnav kon tebe. Ne znam no znaev deka nekoj ti treba...Koga pomisli deka sum Igor i go otvori tvoeto srce nemav hrabrost da ti se javam, zasto jas bev toj kojsto te povredi...Mislev ke umram ako prestanes da me sakas. Bese premnogu razocarana...jas te sakam, navistina te sakam- Leonard povtorno ja baknuvase.
- I rozite bea od tebe...
-[to mislis,bi ti kupil li nekoj drug tolku mnogu rozi...
-Te sakam.
Bea kako edno telo dusa i srce. Veke pocna da se stemnuva. Se zapali svetilnikot.
- ]e odime li na najubavoto mesto na svetot- go prasa
-Na svetilnikot?!
- Da ne bevme i tamu zaedno-go prasa vqubeno gledajki go.
- A, ne...jas samo navistina znam se za tebe.
Kako deca trcaa po pla`ata dr`ejki se za race.
Stoeja na svetilnikot gusnati,srekni i vqubeni...Gledaa kako se ra|a nokta, gledaa kako se ra|a nivnata vistinska qubov...